Če bi za obrestno mero po ugotovitvi ničnosti valutne klavzule vzeli obrestno mero, določeno ob sklenitvi sporne pogodbe, bi dogovorjeno spremenljivo obrestno mero spremenili v fiksno, to pa bi poseglo v pogodbena določila. Pogodba se tako ne bi izvajala brez ničnih določil, ampak z drugačnim obrestovanjem od dogovorjenega, kar pomeni, da pogodba ne more obstati brez ničnega določila (prim. prvi odstavek 88. člena OZ).
Banka mora kreditojemalcu kredita v CHF pojasniti: - obrestno tveganje zaradi spreminjanja tržne medbančne obrestne mere LIBOR, ki vpliva na zaračunano obrestno mero; - valutno tveganje, ki pomeni vpliv gibanja menjalnega tečaja na višino plačanih obresti, posamični obrok kredita in glavnico; - nenapovedljivost in neomejeno tveganost zgornjih med seboj neodvisnih spremenljivk, zlasti v dolgem časovnem obdobju odplačevanja kredita. Da bi tožnik prejel taka pojasnila (pri čemer jih seveda ni nujno poimenovati "črni scenarij"), sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Sama prisotnost notarja v postopku sklenitve kreditne pogodbe še nič ne pomeni, saj je bilo v dokaznem postopku prepričljivo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen o dejanskem obsegu valutnega tveganja in potencialnih znatnih spremembah menjalnih tečajev ter da pogodbeno razmerje prinaša tveganja, ki jih bo v primeru velikega znižanja domače valute morda težko nosil.