visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - negativno mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - avtonomija univerze
Avtonomije univerze ne gre tolmačiti kot absolutne diskrecijske pravice, saj mora pri odločanju o izvolitvi v naziv upoštevati tudi določbe zakonov in meril, ki jih sicer podrobneje univerza uredi sama. To pomeni, da mora tožena stranka, kljub temu, da je avtonomen zavod, upoštevati tudi osnovne procesne pravice strank v postopku. Nesporno je, da je ena od teh pravic tudi pravica do obrazložitve odločbe, ki mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To določa, da je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja dvoje - stranke v teh postopkih ne smejo biti obravnavane neenakopravno tako, da bi se v zadevi posamezne stranke odločilo drugače kot v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani mora biti zagotovljena tudi enakopravnost strank, ki so udeležene v postopku.
ZMZ-1 člen 51, 51/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 32. Listina EU o temeljnih pravicah člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in sveta št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 5, 5/1, 18, 18/1b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - dokazno breme - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik v razgovoru. S temi okoliščinami je tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot v dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila.
V primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, mora toženka zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prijava terjatve v stečajni postopek
Tožnica je podala predlog za dodelitev BPP zaradi prijave terjatve in izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja po izteku roka za prijavo terjatev ter po tem, ko je bilo ugotovljeno, da dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, v postopku osebnega stečaja dolžnika pa je že bil izdan sklep, s katerim se je začel postopek odpusta obveznosti (400. člena ZFPPIPP) ter izdan sklep, da se preizkus terjatev ne opravi (šesti odstavek 383. člena ZFPPIPP), zato po mnenju sodišča ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasno izplačilo sredstev
Izplačila odkupne vrednosti ob izstopu iz pokojninskega sklada ne gre enačiti z običajnim varčevanjem pri bankah, saj gre za predčasno izplačilo sredstev iz sklada, sicer namenjenega zgolj izplačevanju pokojninske rente, ne pa varčevanju v smislu bančnih depozitov. Predčasni izstop ima obenem za posledico odpoved davčnim ugodnostim, do katerih lahko pride le v primeru namenske rabe sredstev, torej le v primeru izplačevanja pokojninskih rent. Sodišče zato meni, da je tožena stranka pravilno izplačani znesek štela kot drug dohodek tožnice in od tega obračunala dohodnino.
referendum - pobuda za razpis referenduma - ljudska iniciativa
Z dopolnjeno pobudo se uveljavlja zahteva, da občinski svet sklep odpravi. Po prvem odstavku 48. člena ZLS se z ljudsko iniciativo lahko zahteva le razveljavitev, ne pa odprava že sprejete odločitve občinskega organa. To pomeni, da se s pobudo pod točko (a) zahteva odločanje, ki ga zakon ne omogoča; že iz tega razloga je torej pobuda v tem delu v nasprotju z zakonom in zato nedopustna. Razlika med institutoma odprave in razveljavitve odločitve ni nepomembna, saj razveljavitev učinkuje ex nunc, za naprej, odprava odločitve pa ima učinek za nazaj, kar pomeni, da se odpravijo tudi vse pravne posledice odločitve. In prav takšen učinek bi tožnik rad dosegel, kar jasno sledi tudi iz njegovih navedb v sodnem postopku, kot je bilo že navedeno pa tega ZLS ne dopušča.
Tudi če bi tožnik s temi navedbami uveljavljal zahtevo za razpis občinskega referenduma, glede na ureditev iz ZLS ne bi mogel uspeti, saj v zadevi očitno ne gre za akt splošne pravne narave (46. člen ZLS) in ne za kakšno vprašanje, za katero bi poseben zakon določal možnost referenduma (46a. člen ZLS). Razpisa svetovalnega referenduma pa glede na določbe 46b. člena ZLS volivci ne morejo zahtevati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junij 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b, 23, 31, 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - odgovorna država članica - zahteva za ponovni sprejem - posebne potrebe prosilca - Nemčija
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito v več državah članicah, in sicer v Sloveniji, Italiji, Švici in v Nemčiji. Iz spisov tudi sledi, da je prvič zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, in sicer 18. 12. 2012. Vendar pa iz spisov tudi dovolj jasno sledi, da Republika Nemčija, kjer je tožnik vložil prošnjo 4. 8. 2015, ni posredovala zahtevka za ponovni sprejem tožnika kot prosilca za mednarodno zaščito toženi stranki. To pa pomeni, da je v skladu z določbami tretjega odstavka 23. člena Dublinske uredbe postala Republika Nemčija kot država članica, v kateri je bila vložena nova prošnja, odgovorna za obravnavanje tožnikove prošnje, hkrati pa to pomeni, da je odgovornost tožene stranke za obravnavanje tožnikove prošnje kot države članice, v kateri je tožnik prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, prenehala.
Zdravstvene težave in s tem posebne potrebe prosilca po določbah Dublinske uredbe ne predstavljajo ovire za odločanje o določitvi odgovorne države članice in s tem za izdajo izpodbijanega sklepa. Vplivajo pa na izvedbo predaje in s tem na izvršitev sklepa, saj mora država članica v skladu z določbami 31. (Izmenjava bistvenih informacij pred izvedbo predaje) in 32. člena Uredbe (Izmenjava zdravstvenih podatkov pred izvedbo predaje) pred predajo odgovorni državi članici poskrbeti, da se oseba z ozirom na svoje stanje in svoje potrebe ustrezno obravnava, vključno z zdravstveno oskrbo.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - obrazložitev odločbe
Tožnik je po istem ukrepu, a na podlagi drugih javnih razpisov, prejel sredstva za izgradnjo črpališča, sekundarnega in primarnega voda, namakalne opreme za namakanje in oroševanje in za izgradnjo vodnega zbiralnika, nadalje pa še sredstva za izgradnjo črpališča, sekundarnega in primarnega voda ter nakup in postavitev namakalne opreme, kar vse je izvajal isti izvajalec. Zato na podlagi predloženih računov ter spornih plačil sodišče meni, da ni mogoče ugotoviti, ali je tožnik za iste opravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev v predmetni zadevi, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno povzela navedbe tožnika na ustnem razgovoru dne 19. 1. 2017, kakor tudi naslove s strani tožnika predloženih spletnih člankov o stanju v Republiki Bolgariji, vendar se do tožnikovih navedb v svoji obrazložitvi vsebinsko sploh ni kakorkoli opredelila, kar ji tožnik utemeljeno očita v tožbi. Poleg tega tudi ni povzela vsebine navedenih spletnih člankov in se v povezavi s tem, kar naj bi se tožniku v Bolgariji že zgodilo, ni konkretno opredelila, temveč je v tej zvezi zgolj posplošeno navedla, da se vsi štirje navedeni spletni članki nanašajo na stanje v času begunskega vala, ki ga ni več.
Tožena stranka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. To pa pomeni, da mora opraviti pregled pravnega in dejanskega stanja v zadevni državi glede tega med strankama spornega vprašanja.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 27/1-2, 27/1-5, 30, 71, 71/2. ZUS-1 člen 65.
mednarodna zaščita - status begunca - dejanja preganjanja - razlogi preganjanja - pripadnost določeni veroizpovedi - politično prepričanje - prosilec iz Sirije - spor polne jurisdikcije
Sodišče meni, da tožnici grozi preganjanje iz razloga političnega prepričanja, ki se ji pripisuje ne glede na to, da se sama šteje za nevtralno, kar je povedala na zaslišanju, a ji zaradi specifičnih razmer določeno politično prepričanje kot pripadnost nasprotni strani v državljanski vojni pripisujejo drugi in jo štejejo kot pripadnico nasprotne, sovražne strani. Preganjanje pa ji grozi tudi zaradi sunitske vere, saj ni razloga, da sodišče ne bi verjelo, da so lahko ženske žrtve nasilja tudi zaradi pripadnosti določeni veri. Torej gre za razlog preganjanja iz 2. in 5. alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1. Njen utemeljen strah, da utrpi resno škodo oziroma strah pred bodočim preganjanjem temelji tudi na dogodkih, ki so se zgodili po zapustitvi izvorne države. S tem, ko je sama zapustila državo in ko so zapustili državo tudi njeni sinovi, se je izpostavila nevarnosti, ki grozi staršem otrok, ki jih oblasti štejejo kot dezerterje.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 26, 26/2, 26/2-5, 27, 27/1, 27/1-5.
mednarodna zaščita - status begunca - dejanja preganjanja - vpoklic v vojsko - prosilec iz Sirije
Res je sicer, da je tožnik v tem trenutku še vedno mladoleten, vendar pa glede na to, da bo prej kot v enem letu star 18 let, ima po mnenju sodišča utemeljen strah pred bodočim preganjanjem, namreč da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo lahko vpoklican v vojsko v zelo kratkem času. Zaenkrat ima sicer tožnik res subsidiarno zaščito, ki pa bi v primeru, če bi ostala izpodbijana odločba v veljavi, veljala le še eno leto, po njenem poteku pa postane relevanten tožnikov strah pred bodočim preganjanjem zaradi vpoklica v vojsko, če se mu ne prizna status begunca.
Tožnik je glede na svojo starost nedvomno izkazal, da ima utemeljen razlog za strah, da bi bil vpoklican v vojsko in da če bi se temu upiral, bi ga postavili pred vojaško sodišče (torej mu grozi pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu), služenje v vojski pa bi vključevalo tudi lahko sodelovanje v vojni, kjer bi moral ubijati lastne rojake. Preganjanje, kot ga tožnik uveljavlja, ustreza definiciji preganjanja iz 5. alineje drugega odstavka 26. člena ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 78, 78/1, 79, 82, 82/1, 83, 83/3. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27, 27/1.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - višina finančne pomoči - trenutek pridobitve finančne pomoči
Tožena stranka zmotno zatrjuje, da niti ZMZ-1 niti noben drug predpis prosilcem ne zagotavljajo osnovne oskrbe oziroma finančne pomoči v višini, ki bi zagotavljala osnovno oskrbo. Prosilcem za mednarodno zaščito pripada temeljna pravica do človeka vrednega eksistenčnega minimuma, ki pomeni sredstva, nujna za ohranitev človeka vrednega obstoja, država pa jim mora zagotoviti takšne materialne pogoje za sprejem, da jim omogočajo ustrezen življenjski standard.
Določba prvega odstavka 27. člena Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito/2012, kot je bila uveljavljena z obravnavano spremembo, je protiustavna in nezakonita, saj ni v skladu z določbo 79. člena ZMZ-1 v zvezi z 2. in 3. alinejo prvega odstavka 78. člena ZMZ-1, niti v skladu z drugim odstavkom 14. člena in 34. členom Ustave RS.
Prosilec ne more pridobiti pravice do materialne oskrbe (2. alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) in pravice do finančne oskrbe (3. alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) hkrati, temveč sta omenjeni pravici alternativni in prva prosilcu pripada v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, druga pa v primeru nastanitve na zasebnem naslovu. Prosilec tako ne pridobi obeh pravic hkrati, temveč lahko ob vložitvi prošnje najprej pridobi pravico do materialne oskrbe, če je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi, nato pa v trenutku, ko mu je odobrena nastanitev na zasebnem naslovu, njegova pravica do materialne oskrbe preneha in mu pripada pravica do finančne oskrbe za nastanitev na zasebnem naslovu. Relevanten časovni trenutek za prenehanje ene in za nastanek druge pravice predstavlja čas izdaje odločbe, s katero se prosilcu odobri nastanitev na zasebnem naslovu, ne pa šele datum vročitve odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje - dopolnitev tožbe
Tožena stranka je glede na zakonsko podlago in dejanske okoliščine lahko ocenila, da bi izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje v obsegu sestanka pri odvetniku do ene ure, preučitve dokumentacije in sestave pisnega pravnega mnenja glede verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena ZBPP, zajela tudi obravnavo poziva sodišča na morebitno dopolnitev tožbe, če bi se to z vidika 24. člena ZBPP pokazalo za smiselno.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pravni interes za tožbo - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik - prosilec iz Afganistana
V obravnavani zadevi je predmet spora odločba, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za priznanje statusa begunca ter mu priznala status subsidiarne zaščite do 17. 2. 2018. Sodišče ugotavlja, da tožnik ima pravni interes za vložitev tožbe. Narava pravic, ki izvirajo iz statusa begunca, je drugačna od narave pravic, ki izvirajo iz statusa subsidiarne zaščite.
Tožena stranka nespornih dejstev, da je tožnik mladoletnik, ki ima dva brata, vendar je pri njima nezaželen, ker sta se do njega tako obnašala, pri tem, da je bil s strani svojega brata dvakrat preko tihotapca poslan v Iran, kjer je moral opravljati težaško delo, za katero pa tudi po povrnitvi stroškov za tihotapca ni dobil plačila, ni ugotavljala in presojala v luči dejanj preganjanja, ki morajo biti dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoče se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic ali predstavljajo zbir različnih ukrepov, vključno s kršitvami človekovih pravic, ki so dovolj resne narave ali so dovolj ponavljajoča se, da predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic (prvi odstavek 26. člena ZMZ-1) v povezavi z razlogom preganjanja zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini - otroci sirote v Afganistanu, ki so izpostavljeni tveganju trgovine z ljudmi, nečloveškimi razmerami zaradi težaškega dela, ki ni primerno njihovi starosti, ter pomanjkanju oskrbe in prepuščenosti samemu sebi v boju za preživetje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sklep o prekinitvi postopka
Tožnik v obravnavani zadevi poseg v svoje pravice in pravne koristi sicer zatrjuje, vendar ostajajo te trditve povsem splošne oziroma nekonkretizirane. Iz tožbe je mogoče povzeti zgolj to, da se ne strinja s tem, da je postopek prekinjen le do odločitve v zadevi o motenju posesti, saj bi moral biti po njegovem mnenju prekinjen do odločitve o lastništvu stanovanja oziroma pravice do bivanja v tem stanovanju, za katero meni, da je odločilnega pomena za pravilno odločitev v prekinjenem upravnem postopku. Vendar pa take navedbe po vsebini ne pomenijo trditve o posegu sklepa o prekinitvi postopka na njegove pravice, temveč o morebitnem vplivu tega sklepa na pravilnost končne odločitve v zadevi.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - možnost dostopa do javnega cestnega omrežja - javne prometne površine
Način priključitve je v obravnavanem primeru natančno predpisan z OPPN, dejansko pa odvisen od izgradnje javne prometne površine, ki očitno ni v tožničini domeni in na katero tožnica tudi ne more vplivati. Priključek na javno cesto v skladu z veljavno pravno ureditvijo torej v času odmere NUSZ ni bil zagotovljen, toženka pa se po presoji sodišča v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na možnost priklopa, ki je sicer fizično mogoča, vendar po eni strani v nasprotju z OPPN in s tem nezakonita, po drugi strani pa tožnici nalaga nesorazmerno breme ureditve (pravne in dejanske) nadomestila za javno prometno površino, ki je v OPPN sicer predvidena, ne pa še zgrajena. V taki situaciji zato ni mogoče šteti, da ima zemljišče zagotovljen dostop na javno cesto.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev prošnje - vložitev prošnje zadnji dan prekluzivnega roka
V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za revizijo in revizijo zoper sodbo višjega sodišča zadnji dan pred iztekom roka, torej po poteku roka iz drugega odstavka 36. člena ZBPP.
Toženka je namesto kulturnovarstvenega soglasja z izpodbijano odločbo (izrekom) zavrnila zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, za takšno odločitev pa ni zakonske podlage, zato je nezakonita in jo je potrebno odpraviti že iz tega razloga.
ZMZ-1 člen 97. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito člen 9, 9/2, 9/4, 10. ZUPJS člen 12, 12/1.
mednarodna zaščita - denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu - lastna sredstva osebe - denarna socialna pomoč
Na podlagi obrazložitve izpodbijane odločbe in listin iz upravnega spisa je mogoče opraviti natančen preizkus načina izračuna lastnih dohodkov za družino tožnice, zaradi česar je smiselno izraženi očitek absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka neutemeljen. Toženi stranki poleg tega ni mogoče očitati, da je v odločbi neresnično zapisala, kakšni so bili lastni dohodki družine, saj so vsi prejemki razvidni iz predloženih bančnih izpiskov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Tožnica pa v tožbi smiselno priznava, da jih je družina prejela, ko pojasnjuje in našteva, za katere dohodke gre.
Prvega odstavka 12. člena ZUPJS, ki taksativno našteva vse dohodke, ki se štejejo v upoštevni dohodek, po presoji sodišča ni mogoče razlagati na način, da kakšnega izmed določenih dohodkov pri obračunu ni potrebno upoštevati, saj je zakonska določba jasna in bi drugačna razlaga presegla njen jasen pomen.
mednarodna zaščita - status begunca - ocena verodostojnosti prosilca - prosilec iz Iraka
Tožena stranka je jasno navedla, da na podlagi ugotovljenih dejstev ocenjuje, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti in da zato ni ogrožen zaradi enega od razlogov na podlagi Ženevske konvencije in zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz tožnikove pritožbe zoper sklep o izvršbi je razvidno, da jo je tožnik na pošto oddal en dan po izteku roka za pritožbo. V skladu z 240. členom ZUP organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena, in pravočasna ter ali jo je vložila upravičena oseba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, jo s sklepom zavrže. Prvostopni organ je zato pritožbo zoper sklep o izvršbi pravilno zavrgel kot prepozno.