Obračunski strošek opremljenosti konkretnega območja ne pomeni, da ima nepremičnina neposredni priključek na javno cestno oziroma vodovodno omrežje.
Uporaba omrežja (cestnega ali vodovodnega) v obračunski enoti je zagotovljena tudi v primeru, če se nanj zavezanec ne priključuje neposredno, temveč prek služnostne poti oziroma na podlagi služnostne pravice, ali prek poti oziroma koridorja, ki ga vzpostavi zavezanec sam.
Bistveno je, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi predmetno stavbno zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.
brezplačna pravna pomoč - pravica do nagrade za opravljeno delo - odmera nagrade in stroškov odvetniku
V kolikor bi tožničine navedbe glede nezadostne oziroma neprimerne angažiranosti odvetnice v njeni zadevi držale, bi lahko tožnica takoj, ko se z obravnavo odvetnice ni strinjala, preklicala odvetnici dano pooblastilo in predlagala njeno razrešitev, ne pa da je s preklicem pooblastila ter podajo predloga čakala, in ta predlog vložila šele v septembru 2015. Sam uspeh nudene BPP za presojo upravičenosti do izplačila nagrade odvetniku, ni relevanten, zatrjevanih kršitev odvetniške etike oziroma ravnanj, ki bi kazala na odvetničin namen škodovati tožnici, pa tožnica v tožbi tudi ni izkazala.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - socialni spor - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopnega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
Tožeča stranka je dominus litis postopka v upravnem sporu kar pomeni, da Upravno sodišče upravnega spora ne more niti začeti niti voditi po uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru podala umik tožbe, je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - ustavna pritožba - nagrada za ustavno pritožbo
Zakaj je, upoštevaje obseg in težavnost storitve, organ za BPP sestavo ustavne pritožbe v kazenski zadevi ovrednotil nižje, kot velja za povprečen primer (za katerega se določi nagrada v srednji vrednosti v razponu), je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel: ker so bile v ustavni pritožbi znova izpostavljene vse okoliščine, ki so bile s strani tožnika kot odvetnika izpostavljene že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi bil izpodbijani sklep z vidika uporabe pravičnega preudarka nezadostno obrazložen in da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
DDV - davek od dohodka iz kapitala - davek iz drugih dohodkov - odbitek DDV - račun - obvezne sestavine računa - ugotovitve davčnega organa
Iz računa nista razvidna obseg in vrsta opravljenih storitev, kar je po določbah 82. člena ZDDV-1 obvezen podatek na računu, račun z vsemi obveznimi sestavinami pa po določbah 67. člena ZDDV-1 pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Obseg in vrsta opravljenih storitev tudi nista razvidna iz pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., v kateri so posplošeno opisana dela, ki naj bi jih opravila omenjena družba kot izvajalec storitev.
davek na dediščino in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prejeta darila
Tožnica v postopku ni izkazala, da je od svoje mame prejela (tudi) darilo v znesku 16.287,45 EUR. Pritrditi je treba ugotovitvam v postopku, da tožnica prejetih daril od matere ni napovedala sproti, ko jih je prejela. Ni mogoče prezreti tudi ugotovitve v postopku, da je prvostopenjski organ prejel tožničino samoprijavo 12. 2. 2014, to je v času, ko se je iztekel rok za pripombe na ugotovitve v zapisniku DIN pritožničinem možu. Utemeljeno je tako sklepanje prvostopenjskega organa, da je bila tožničina samoprijava vložena zaradi potreb oziroma uspeha moža v postopku DIN.
odmera davka v posebnih primerih - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - procesni sklep - tožba v upravnem sporu
Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega nadzora je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o opravi davčnega inšpekcijskega postopka pa med navedene sklepe ne sodi in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu. Ugovore, ki se nanašajo na metodo in s tem povezano nezakonitost upravnega akta ter zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin bo tožnik lahko uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Ker tožnik gradi tožbo na trditvi, da mora biti upravni spor dopusten tudi na podlagi 4. člena ZUS-1, je sodišče preverilo ali obstajajo procesne predpostavke za obravnavanje tožbe po 4. členu ZUS-1. Postopek po 4. členu ZUS-1 je dopusten le subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker se bo postopek davčnega inšpekcijskega nadzora zaključil z izdajo odločbe, ki predstavlja akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega je mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu, v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za odločanje sodišča po 4. členu ZUS-1, saj je tožniku v skladu z zgoraj navedenim zagotovljeno drugo sodno varstvo.
ZDavP-2 člen 68, 135, 135/3, 141. ZDDV-1 člen 41. ZUP člen 51.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - davčni inšpekcijski nadzor blagajniškega poslovanja - prirejanje podatkov - začasni zastopnik - rok za izdajo odločbe
Po določbah 141. člena ZDavP-2 od dneva začetka postopka do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest oziroma devet mesecev, če se davčna osnova ugotavlja z oceno. Vendar pa to ne pomeni, da je treba postopek ustaviti, oziroma da odločba po tem roku ne bi smela biti izdana. Rok, ki ga za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru določa ZDavP-2, je enako kot rok za izdajo odločbe po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, instrukcijski in ne prekluziven. To pa pomeni, da je odločba lahko izdana tudi po preteku predpisanega roka in da iz tega razloga ni nezakonita in da jo je kot takšno treba odpraviti.
Razlogi za postopanje po tretjem odstavku 135. člena ZDavP-2, ki davčnemu organu dovoljuje, da v primeru, če bi bil ogrožen namen davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka davčnega inšpekcijskega nadzora ne začne z vročitvijo sklepa o začetku postopka, temveč neposredno z opravo kakršnega koli dejanja z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora, in razlogi za postavitev začasne zastopnice na podlagi 51. člena ZUP, ki jih v izpodbijani odločbi navede davčni organ, so po presoji sodišča utemeljeni in skladni z zakonom, ki v navedenih določbah varuje učinkovitost davčnega inšpekcijskega nadzora, v obravnavanem primeru zaradi nevarnosti brisanja oziroma prekrivanja podatkov, shranjenih na disku registrske blagajne in s tem povezano nujnostjo oprave procesnih dejanj.
ZDen člen 25, 25/3, 44. ZUS-1 člen 17, 17/5. Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja člen 1.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti - označba tožene stranke v upravnem sporu
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev. Če bi se pri ugotavljanju višine vlaganj po 25. členu ZDen uporabila drugačna metodologija, bi to pomenilo ne samo neskladje med ugotovljenimi vrednostmi premoženja po določbah ZDen in med ugotovljenimi vrednostmi vlaganj po drugih predpisih, temveč tudi neenako obravnavanje strank postopka.
Ker je Pripomoček sestavni del Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ni mogoče trditi, da se je organ s tem oprl na materialnopravno podlago, ki ni predpis. Enako velja za navodila za izpolnjevanje obrazcev.
Ne glede na to, ali so bila vlaganja opravljena v celoto ali le v del prostora, se je s tem povečala vrednost celotnega prostora. Tudi 2. člen navedenega Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ne dopušča drugačnega tolmačenja pravilnosti izračuna, saj govori o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - komunalni prispevek
Po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2 velja, da je v primeru, če davčni organ izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti oziroma, t.j. predlagatelj izvršbe. Pri čemer je davčni organ dolžan začeti in izvesti davčno izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (146. člen ZDavP-2), posebej in izrecno pa je v zakonu določeno še, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - odmera nadomestila - višina nadomestila
Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zloraba orožja - pogoj zanesljivosti imetnika orožja
Odvzem orožja je vedno utemeljen takrat, ko je izkazano, da je posameznik nezanesljiv. Sodišče meni, da je v primerih, ki so določeni v drugem odstavku 16. člena ZOro-1, že z nastopom takih situacij nezanesljivost izkazana, medtem ko se v primeru iz prvega odstavka tega člena, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, presoja ali je nezanesljivost posameznika izkazana bodisi z dejanjem samim ali pa glede na obnašanje in način življenja tistega, ki tako orožje ima. Odvzem orožja namreč pomeni poseg v lastninsko pravico, torej v ustavno zavarovano pravico, ki pa jo je dopustno omejiti ali jo odvzeti le takrat, ko je izkazano, da je nezanesljivost tistega, ki orožje ima, taka, da je poseg v lastninsko pravico zaradi varnosti upravičen. Cilj odvzema orožja je torej v zagotavljanju varnosti in prav to je, po oceni sodišča, tudi temelj presojanja zanesljivosti posameznika za posest orožja.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani naslednic nekdanje sfrj - poskus vrnitve v republiko slovenijo
ZUSDDD kot enega od pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca določa pogoj neprekinjenega bivanja na območju Republike Slovenije. Tega pogoja tožnica ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno upoštevala, da je bila tožnica, ko je zapustila območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, zaslišala tožničino mater, na to izpovedbo, ki je sklada z navedbami tožnice, pa oprla svojo odločitev. Osebe, ki so kot otroci, oziroma mladoletni, zapustili Republiko Slovenijo, namreč niso imele možnosti, da bi same odločale o svojem življenju in bivanju, pač pa je bilo to odvisno od njihovih staršev. Za te osebe zato velja, da se kot razlogi za odhod iz Republike Slovenije in kot razlogi, zaradi katerih se niso vrnile, upoštevajo razlogi njihovih staršev.
Na podlagi opisa prekrškov v pravnomočnih odločbah o prekršku je upravni organ pravilno ocenil, da sta bila oba prekrška storjena z elementi nasilja in da zato tožnik ne izpolnjuje več pogoja za posest orožja, kot ga določa ZOro-1. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi pojasnjuje okoliščine v zvezi s storitvijo prekrškov. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločb o prekršku, se v postopku po 58. členu ZOro-1 ne ugotavlja ponovno, saj je bistvena zgolj ugotovitev, da je bil tožnik s pravnomočnima odločbama, ki ju je izdal za to pristojni organ, spoznan za odgovornega za prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim
Kakršno koli poseganje v relief in spreminjanje površinskega pokrova ni skladno z režimom za geomorfološke in botanične naravne vrednote. V predloženem projektu (IDZ) po mnenju sodišča ni zadoščeno tem zahtevam, ki so določene s 3. točko naravovarstvenih pogojev.
davčni rezident - stalno prebivališče v RS - rezidentstvo po konvenciji in po zakonu o dohodnini
Ker tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje izpolnjuje že kriterij iz 1. točke 6. člena ZDoh-2, ker ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v zadevi ni relevantno, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti ni pomemben razlog odhoda iz Slovenije, niti podatek, da dejansko prebiva v ZDA, da je poročen z državljanko ZDA in da je v tej državi tudi plačnik davka. V zadevi, kot je obravnavana, ko se ugotavlja status rezidenta Slovenije za davčne namene, je treba ob upoštevanju 1. točke 6. člena ZDoh-2 kot relevantnega upoštevati le podatek o stalnem prebivališču v Sloveniji.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.