denacionalizacija - umik zahteve za denacionalizacijo - ustavitev postopka - obnova postopka - pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena sodba
ZLNDL in ZDen urejata dva ločena postopka pridobitve lastninske pravice. Zato je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno odločila, da je sklep ministrstva o ustavitvi postopka temeljil na vlogi o umiku zahtevka vlagatelja in ne na sodbi, ki je bila kasneje spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, zaradi česar razlog za obnovo postopka po 3. točki 260. člena ZUP ni izkazan.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba davčne predpise razlagati restriktivno. Navedeno stališče velja tudi v primeru določb, ki urejajo davčne ugodnosti. Pravica uveljavljanja stroškov za delo, posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante in olajšava za vzdrževane družinske člane predstavljajo davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-8. ZPP člen 189.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - res iudicata - litispendenca - zavrženje tožbe
Tožnika z obravnavano tožbo uveljavljata molk organa v zvezi z zahtevo za udeležbo v postopku, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo I U 18/2015 z dne 12. 11. 2015, o njuni tožbi zaradi molka organa v zvezi z isto zahtevo pa že teče upravni spor (zadeva I U 409/2016).
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - čas pridobitve kapitala - terminska pogodba
Terminske pogodbe v zvezi z vrednostnimi papirji kot osnovnimi instrumenti, ki jih je mogoče poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom, se po ZTFI uvrščajo med izvedene finančne instrumente. Gre za pogodbe o nakupu oziroma prodaji osnovnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe. S sklenitvijo terminske pogodbe vrednostni papirji kot osnovni instrument niso pridobljeni. S sklenitvijo pogodbe je pridobljen izvedeni finančni instrument, ki je predmet pravnega prometa in katerega odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDDOIFI in ne osnovni instrumenti – vrednostni papirji, katerih kasnejša odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDoh-2. Pridobitev delnic je posledica izvršitve terminske pogodbe in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Zato se sodišče pridružuje stališču, da so vrednostni papirji pridobljeni z izvršitvijo (realizacijo) terminske pogodbe, da gre torej za drug primer pridobitve iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi je bilo že (večkrat) odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - premoženje, s katerim prosilec ne more razpolagati
Zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.
davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - prodaja nepremičnin
V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
ZJSRS člen 21a, 21b, 21b/3, 21c, 21c/4, 21d, 21d/4.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - starostni pogoj
Ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 69. ZUP člen 137, 137/7.
zavezanec za vračilo nepremičnin - poravnava - poravnava po ZDen - predmet poravnave
Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).