brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh
Ker zakonodajalec možnosti dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih ni uredil drugače, kot to velja za vse druge sodne postopke, je pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.
Vložnik mora izpolnjevati pogoje za izplačilo sredstev do odločitve toženke o vprašanju upravičenosti do izplačila nadomestila. Ker je toženka ob odločanju ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja obstoja overjene kupoprodajne pogodbe za stanovanje, je lahko tožnikovo zahtevo za izplačilo sredstev zavrnila.
davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - prodaja nepremičnin
V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo davka - nakup avtomobila pred potekom treh let
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za ustavno pritožbo - nagrada v razponu - prosti preudarek
Tožnik niti ne trdi, da bi uporabil tuje pravne vire, posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij, znanje tujih jezikov ali pravno specialistično znanje, razen kolikor bi bilo mogoče v tem smislu razumeti navedbo, da gre za ustavno pritožbo z delovnopravnega področja. Da je v ustavni pritožbi izpostavil in obrazložil kršitve ustavnih pravic, kot navaja v tožbi, pa ne more šteti kot okoliščina, ki bi kazala na posebno težavnost storitve ali na uporabljeno specialistično pravno znanje, kajti navedeno je logično upoštevano pri določitvi nagrade, ki je določena za postopke pred Ustavnim sodiščem.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 69. ZUP člen 137, 137/7.
zavezanec za vračilo nepremičnin - poravnava - poravnava po ZDen - predmet poravnave
Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).
V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi je bilo že (večkrat) odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - premoženje, s katerim prosilec ne more razpolagati
Zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz spletnih člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni v celoti opredelila ne do navedenih poročil, ne do tožnikovega sklicevanja na prakso nekaterih sodišč drugih držav članic EU, iz katere izhaja, da Bolgarije ni mogoče avtomatično šteti za državo, kjer ne more priti do nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilci za mednarodno zaščito.
Toženka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenile kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. Opraviti mora pregled pravnega in dejanskega stanja v državi, čemur pa zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo, ter ugotovitev, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, očitno ne zadošča.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 18, 29, 29/1. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Dublinska uredba III - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - trditveno in dokazno breme - začasna odredba
Tožena stranka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na tem razgovoru, da bi bil življenjsko ogrožen s predajo v Republiko Bolgarijo, da je zaprosil za mednarodno zaščito, ker ni imel druge izbire, da niso imeli dovolj hrane, da ni bilo zdravniške oskrbe, da ni bilo prevajalca, da je spal v nečloveških razmerah, čeprav bi se o zatrjevanih okoliščinah morala izreči in jih presoditi. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Po mnenju sodišča je predložil tudi ustrezno listinsko dokumentacijo, to je različne članke in poročila. Tožena stranka pa se do vseh predloženih listin ni opredelila, saj je navedla zgolj naslove štirih spletnih člankov. Tožena stranka bi se namreč morala po mnenju sodišča opredeliti do vseh predloženih dokazov, ne pa le do selektivno izbranih listinskih dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na osebnem razgovoru, pa bi se morala. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila. O slednjih se je toženka sicer (zgolj navidezno) opredelila, vendar pa je navedla naslove zgolj 4 člankov oziroma poročil, torej se ni opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov, saj je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožnik toženki predložil kot dokaz 12 različnih poročil, prispevkov, člankov in informacij o sodni praksi.
Zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo v Republiki Bolgariji, in iz katerih naj bi izhajalo, da ima Bolgarija uveljavljen sistem mednarodne zaščite, ter ugotovitev toženke, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, za preizkus odločitve glede na tožbene ugovore nedvomno ne zadošča.
Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
ZTuj-2 člen 67. ZUP člen 252. ZUS-1 člen 64, 64/4.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - načelo nevračanja - napotki sodišča - obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa
Tožena stranka napotkom sodišča v ponovljenem postopku ni sledila, na kar v tožbi utemeljeno opozarja tudi tožnik, ker je ob reševanju pritožbe v konkretnem primeru očitno zmotno ocenila kot irelevantne vse tožnikove navedbe in dokazne predloge v zvezi z uveljavljanjem načela prepovedi nevračanja (non refoulement), ki jih je tožnik kot stranka v postopku neuspešno uveljavljal tako v pritožbenem postopku, kot tudi že pred tem v ponovljenem postopku pred organom prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, da toženka ni imela zakonske podlage za vsebinski preizkus zadeve, vendar pa bi morala za zakonito odločitev na podlagi 24. člena ZBPP oziroma ustrezno obrazložitev te odločitve na podlagi tega preizkusa navesti okoliščino, iz katere bi očitno izhajalo, da prosilec nima možnosti za uspeh.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nepremičninski sklad
Toženec ima sicer prav, da je tožnik nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote zavoda, to je osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo, vendar ni mogoče spregledati, da je do tega statusnega preoblikovanja prišlo na podlagi zakona. To pomeni, da je do preoblikovanja iz statusne oblike, ki nedvomno pomeni osebo javnega prava, v statusno obliko, ki je značilna za opravljanje tržne dejavnosti, prišlo po volji zakonodajalca. Zato po presoji sodišča tudi na tej podlagi ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj tožnik obdrži status osebe javnega prava.