V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku v ponovnem postopku DIN dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV. Davčni organ utemeljuje svojo odločitev predvsem zaradi neizpolnjevanja 2. pogoja, saj tožniku davčni organ (med drugim) tudi očita, da tožnik tudi nima ustreznih oz. popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1; pri vseh transakcijah pa se tožniku očita, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku vstopnega DDV, povezana z goljufijo (4. pogoj). Za slednje pa davčni organ navede objektivne okoliščine, ki izhajajo iz konkretnih transakcij, na podlagi katerih tožniku očita subjektivni element. Predloženi računi so vsebinsko tako pomanjkljivi in preveč splošni in da ni mogoče identificirati opravljeno storitev. Pri tem pa vsebine opravljenih storitev tudi ni mogoče identificirati iz kooperantskih pogodb, saj gre za tipske pogodbe, po kateri naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo "razna gradbena dela na raznih gradbiščih v letu 2008".
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - dokazno breme
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
ZBPP člen 11, 13. ZUPJS člen 17, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje partnerja prosilca - stanovanje, v katerem živi - primerno stanovanje - vrednost nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5, 127b.
javni razpis - razpisni pogoji - Program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo - vračilo prejetih sredstev
Tožnik je nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku 36-mesečnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki določa, da če vlagatelj vloge ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Zato je odločitev Agencije, da mora tožnik vrniti vsa izplačana sredstva, pravilna.
župan - občinski svet - pristojnosti organov občine - obveščanje javnosti - zakonitost akta občinskega sveta
Obveščanje javnosti tako glede dela občinskega sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave že po naravi stvari sodi med operativne naloge povezane s funkcijo predstavljanja in zastopanja občine, kakor tudi s funkcijo izvrševanja odločitev organov občine. Navedene naloge pa po ZLS sodijo v pristojnost župana in ne občinskega sveta.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov za izvedbo del
Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.
Davčne ugodnosti mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
ZUreP-1 člen 97, 98. EZ-1 člen 472, 472/1, 473, 473/3, 473/5, 473/7. ZZK-1 člen 14, 19. SPZ člen 214.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - obseg služnostne pravice - vpis v zemljiško knjigo - določitev poteka tras in podzemnega kabla
Neumestitev obsega služnostne pravice v prostor in posledično nenatančno zemljiškoknjižno dovolilo na pravilnost ponudbe kot ene od sestavin popolne zahteve za omejitev lastninske pravice in procesne predpostavke v smislu določb ZUreP-1 za vložitev zahteve, ne vplivata.
Zahtevi po določnosti obsega služnosti v javno korist ni mogoče zadostiti s sklicevanjem na uredbo, načrt parcelacije obravnavanega območja, pregledno karto parcele 18/1 ter določbo 468. člena EZ-1, ki določa varovalne pasove sistemov elektrike.
V zemljiško knjigo se služnost vpisuje na podlagi odločbe, na podlagi katere nastane (214. člen SPZ), zato mora potek - obseg služnosti izhajati iz nje. Odločba, izdana v upravnem postopku, je konstitutivna in ustvarja pravne učinke, ki bodo pomenili poseg v lastninsko pravico služnostnih zavezank, zato mora obseg omejitve izhajati iz odločbe, s katero se služnost ustanavlja.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5. ZDDV-1 člen 36, 102, 103, 104.
DDV - dobava blaga - davčna osnova - preprodaja avtomobilov - delo na črno
Tožnik predmetnih vozil ni kupil za svoje potrebe oziroma jih niso kupili tožnikovi sorodniki za lastne potrebe, kot to navaja tožnik in kot to izhaja iz predloženih izjav. Iz tožnikovega ravnanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je ta vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje s ciljem pridobiti dobiček, kar pa podleže obdavčitvi po ZDDV-1. Tožnik je v letu 2007 preprodajal 9 rabljenih osebnih vozil in s prodajo dosegel obdavčljiv dohodek, čeprav za to ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državi članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral tožnik davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike v ceni rabljenih osebnih vozil, ki jih je preprodal. Tožnik je dejavnost opravljal na črno (5 alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC), bil pa je tudi sam gospodar posla, ne pa njegovi sorodniki, kot to navaja tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Upravičenec lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, torej tudi med postopkom, ki že teče. Vendar pa iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - sklep občinskega sveta - javnopravna stvar
Ker gre za akt, ki po presoji sodišča spada med druge odločitve po 48. členu ZLS, bi morala tožena stranka, ko je prejela od civilne iniciative pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma, ravnati po določbah 47. člena ZLS in ZUP. To pomeni, da se mora pobuda obravnavati kot vložena zahteva v upravnem postopku (63. člen ZUP in drugi in tretji odstavek 47. člena ZLS), za katero veljajo nadaljnje določbe 125. in 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - solastnina
Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. V konkretnem primeru solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP.
ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZV-1 člen 105, 108, 123, 124, 125, 136. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9.
upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).
ZEN člen 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 47, 48, 49, 49/1, 49/3, 49/4, 52, 52/2. ZUP člen 43.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranski udeleženec
Glede na določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN je organ lahko nadaljeval s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ni postal samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bili stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno povzela navedbe tožnika na ustnem razgovoru dne 19. 1. 2017, kakor tudi naslove s strani tožnika predloženih spletnih člankov o stanju v Republiki Bolgariji, vendar se do tožnikovih navedb v svoji obrazložitvi vsebinsko sploh ni kakorkoli opredelila, kar ji tožnik utemeljeno očita v tožbi. Poleg tega tudi ni povzela vsebine navedenih spletnih člankov in se v povezavi s tem, kar naj bi se tožniku v Bolgariji že zgodilo, ni konkretno opredelila, temveč je v tej zvezi zgolj posplošeno navedla, da se vsi štirje navedeni spletni članki nanašajo na stanje v času begunskega vala, ki ga ni več.
Tožena stranka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. To pa pomeni, da mora opraviti pregled pravnega in dejanskega stanja v zadevni državi glede tega med strankama spornega vprašanja.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - negativno mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - avtonomija univerze
Avtonomije univerze ne gre tolmačiti kot absolutne diskrecijske pravice, saj mora pri odločanju o izvolitvi v naziv upoštevati tudi določbe zakonov in meril, ki jih sicer podrobneje univerza uredi sama. To pomeni, da mora tožena stranka, kljub temu, da je avtonomen zavod, upoštevati tudi osnovne procesne pravice strank v postopku. Nesporno je, da je ena od teh pravic tudi pravica do obrazložitve odločbe, ki mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To določa, da je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja dvoje - stranke v teh postopkih ne smejo biti obravnavane neenakopravno tako, da bi se v zadevi posamezne stranke odločilo drugače kot v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani mora biti zagotovljena tudi enakopravnost strank, ki so udeležene v postopku.
ZMZ-1 člen 51, 51/4. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 32. Listina EU o temeljnih pravicah člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in sveta št. 604/2013 z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 5, 5/1, 18, 18/1b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - dokazno breme - obrazložitev odločbe - začasna odredba
Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik v razgovoru. S temi okoliščinami je tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot v dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila.
V primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, mora toženka zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasno izplačilo sredstev
Izplačila odkupne vrednosti ob izstopu iz pokojninskega sklada ne gre enačiti z običajnim varčevanjem pri bankah, saj gre za predčasno izplačilo sredstev iz sklada, sicer namenjenega zgolj izplačevanju pokojninske rente, ne pa varčevanju v smislu bančnih depozitov. Predčasni izstop ima obenem za posledico odpoved davčnim ugodnostim, do katerih lahko pride le v primeru namenske rabe sredstev, torej le v primeru izplačevanja pokojninskih rent. Sodišče zato meni, da je tožena stranka pravilno izplačani znesek štela kot drug dohodek tožnice in od tega obračunala dohodnino.