brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - ustavitev kazenske preiskave - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
V kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je bila stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je bila preiskava zoper tožečo stranko ustavljena s pravnomočnim sklepom. Zaradi uspeha stranke so izpolnjeni pogoji za vračilo prejete brezplačne pravne pomoči.
V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.
direktor občinske uprave - javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje - razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj - načelo zaslišanja stranke
ZJU v členu 6, v točki 13 ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistematizacija opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela itd.), tretji primer, za katerega gre v tej zadevi, pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Tožnik bi moral sodelovati v postopku, tožena stranka pa bi morala upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP, ki določa, da mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke).
ZDen člen 6, 6/2, 18, 18/1, 19, 19/1, 19/1-3, 71, 71/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/3. ZUP(1986) člen 116, 120. ZUP člen 122. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - nekategorizirana prometna površina - založitev stroškov za izvedenca - zloraba procesnih pravic
Nekategorizirana prometna površina (kot npr. makadamska pešpot v obravnavanem primeru) ni javna cesta, s tem pa glede na drugi odstavek 3. člena ZCes-1 ni javno dobro in ni izven pravnega prometa. Le glede tistih nepremičnin, ki so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice, pa je po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen mogoče uveljaviti oviro za vrnitev v naravi.
Organ založitev stroškov naloži (aktivni) stranki, na zahtevo katere se je postopek pričel. To so v obravnavanem primeru vlagatelji zahteve za denacionalizacijo oziroma njihovi pravni nasledniki (ali stranke na strani upravičenca do denacionalizacije).
Obremenjevanje sodišča z obsežno tožbeno vsebino, ki v preko 80 odstotkih ni povezana s predmetno upravno zadevo ter izpodbijano odločbo, o katere zakonitosti je sodišče odločalo, in ki v navedenem delu poleg tega obsega številne navedbe z nedostojno, neprimerno in žaljivo vsebino, ki se nanaša na Republiko Slovenijo ter njeno pravno ureditev, posamezne upravne organe, posamezne institucije, poimensko navedene osebe, ter predloge sodišču, podane v stvareh, ki očitno niso v pristojnosti sodišča, ki določa v upravnem sporu, šteje sodišče za nedopustno. Vložitev take tožbe po mnenju sodišča nima zgolj cilja uveljavljanja sodnega varstva, ampak je zlorabljena tudi za diskreditacijo, zmanjševanje ugleda in podajo negativih vrednostnih ocen o vseh osebah in institucijah, s katerih delovanjem je tožnik nezadovoljen. Sodišču je znano, da je tožnik že dlje stranka v upravnih postopkih denacionalizacije in da je od leta 2005 nastopal kot tožnik že v številnih upravnih sporih. Glede na to mu ne more biti neznano, da so pravna sredstva, tudi tožba v upravnem sporu, namenjena uveljavljanju pravnega varstva, v okviru katerega stranka s pravnimi argumenti lahko izpodbija odločitev, s katero ni zadovoljna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - vojni pregnanci
Kot izhaja iz prvega odstavka točke B priloge 1 FIP, kot pregnanci veljajo tudi tiste osebe nemške narodnosti (ne glede na državljanstvo), ki so na ozemlju pregona umrle pred 1. 1. 1960. Oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, je umrla na območju SFRJ (ozemlju pregona) pred navedenim datumom, zato sodi med pregnance v skladu s tem določilom. Glede na to pa med upravičence po FIP sodi tudi njegova hčerka kot pravna naslednica po drugem odstavku točke A, priloge 1 FIP, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka točke A, priloge 1 FIP.
ZV-1 člen 105, 108, 123, 124, 125, 136. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9.
upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).
ZEN člen 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 47, 48, 49, 49/1, 49/3, 49/4, 52, 52/2. ZUP člen 43.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranski udeleženec
Glede na določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN je organ lahko nadaljeval s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ni postal samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bili stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/3, 32, 32/2, 54, 55, 65. ZSKZ člen 14, 14/2. ZZ člen 22, 65. ZVis člen 10, 10/1, 13.
vrnitev nepremičnin - strokovna komisija - ovire za vračilo v naravi - opravljanje dejavnosti - stavbno zemljišče - javni zavod - opravljanje javnih služb - visokošolski zavod
Iz določb ZDen oziroma ZUP ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka.
Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin se prvostopni organ ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja.
Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti ovire za vračilo v naravi po Zden, ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - dokazno breme
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
župan - občinski svet - pristojnosti organov občine - obveščanje javnosti - zakonitost akta občinskega sveta
Obveščanje javnosti tako glede dela občinskega sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave že po naravi stvari sodi med operativne naloge povezane s funkcijo predstavljanja in zastopanja občine, kakor tudi s funkcijo izvrševanja odločitev organov občine. Navedene naloge pa po ZLS sodijo v pristojnost župana in ne občinskega sveta.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlok o proračunu občine
Odlok o proračunu občine ni akt iz 2. člena ZUS-1 niti z njim niso urejena posamična razmerja v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, tako da ne predstavlja akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku v ponovnem postopku DIN dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV. Davčni organ utemeljuje svojo odločitev predvsem zaradi neizpolnjevanja 2. pogoja, saj tožniku davčni organ (med drugim) tudi očita, da tožnik tudi nima ustreznih oz. popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1; pri vseh transakcijah pa se tožniku očita, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku vstopnega DDV, povezana z goljufijo (4. pogoj). Za slednje pa davčni organ navede objektivne okoliščine, ki izhajajo iz konkretnih transakcij, na podlagi katerih tožniku očita subjektivni element. Predloženi računi so vsebinsko tako pomanjkljivi in preveč splošni in da ni mogoče identificirati opravljeno storitev. Pri tem pa vsebine opravljenih storitev tudi ni mogoče identificirati iz kooperantskih pogodb, saj gre za tipske pogodbe, po kateri naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo "razna gradbena dela na raznih gradbiščih v letu 2008".
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZDavP-2 člen 131, 131/5.
davčna preiskava - vpogled v spis - preiskovalni spis - zavrnitev vpogleda v spis
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
ZDen člen 16, 16/3, 62, 89, 89/1. ZUP (1986) člen 144, 147. ZUP člen 147, 151. ZTLR člen 12, 20. ZLNDL-A člen 1.
denacionalizacija - ovire za vrnitev premoženja v naravi - zahteva za denacionalizacijo - špekulativni oziroma fiktivni pravni akti in posli - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina
Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen.
Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.
Davčne ugodnosti mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
dostop do informacij javnega značaja - načelo prostega dostopa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - očitna zloraba pravice - očitno šikanozna zahteva
Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - milejši ukrep
V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku (5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2). Iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik že trikrat doslej samovoljno zapustil Republiko Slovenijo in ni počakal na dokončanje postopka odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Pri večkratni samovoljni zapustitvi Azilnega doma pa je podana verjetnost, da bo takšno dejanje tudi ponovil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - novogradnja - odločba o priglasitvi del
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bi moral tožnik za gradnjo spornega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje in ne le odločbo o dovolitvi priglašenih del, za gradnjo zidu pa tudi soglasje ZVNKD. Gradbeni inšpektor je zato, skladno z določbo 152. člena ZGO-1, pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev postavljenega objekta, razen ostankov prej obstoječega.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - odgovorna država članica - nezakonit vstop v državo - Republika Hrvaška
Ker je tožnik po prihodu iz tretje države, to je Republike Srbije, s prenarejeno osebno izkaznico (to je nezakonito) prečkal mejo države članice, to je Republike Hrvaške, je nastala situacija, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 13. člena Dublinske uredbe III.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasno izplačilo sredstev
Izplačila odkupne vrednosti ob izstopu iz pokojninskega sklada ne gre enačiti z običajnim varčevanjem pri bankah, saj gre za predčasno izplačilo sredstev iz sklada, sicer namenjenega zgolj izplačevanju pokojninske rente, ne pa varčevanju v smislu bančnih depozitov. Predčasni izstop ima obenem za posledico odpoved davčnim ugodnostim, do katerih lahko pride le v primeru namenske rabe sredstev, torej le v primeru izplačevanja pokojninskih rent. Sodišče zato meni, da je tožena stranka pravilno izplačani znesek štela kot drug dohodek tožnice in od tega obračunala dohodnino.