SZ člen 18, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4.ZPP člen 339, 339/2-14, 358, 358-1.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba za razveljavitev kupne pogodbe - rok za vložitev tožbe - položitev zneska ali garancij zneskov kupnine - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave
Tožnika sta kot predkupna upravičenca po 18. členu SZ uveljavljala kršitev svoje predkupne pravice, ker je prva toženka, ki je podedovala po uveljavitvi SZ denacionalizirano nepremičnino, hišo prodala drugemu tožencu. Rok za vložitev tožbe za izpodbijanje take pogodbe in sklenitev pogodbe s predkupnim upravičencem je določen v 20. členu SZ in je prekluzivne narave. Pritožbeno sodišče je glede okoliščine, kdaj sta tožnika zvedela za pogodbo, z izbiro le enega od dveh možnih datumov iz sodbe prve stopnje in brez pojasnila za tako izbiro bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je s takim ravnanjem skrčilo, s tem brez pritožbene obravnave spremenilo dejansko stanje in na podlagi te ugotovitve zavrglo tožbo.
Pritožbeno sodišče ni pojasnilo, zakaj se ne strinja s stališčem prvega sodišča, da je kljub kasnejšemu plačilu izpolnjena tudi procesna predpostavka iz četrtega odstavka 20. člena SZ. To bi glede na podatke v spisu moralo pojasniti, saj bi stališče prvega sodišča utegnilo biti v skladu z že uveljavljenim stališčem v sodni praksi, po katerem sicer rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 20. člena SZ teče tudi, če predkupnemu upravičencu ni znana višina kupnine, vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 262, 262/2, 266, 269, 508, 508/1, 510, 510/1, 820, 820/1.
prodaja nepremičnine - razdrtje pogodbe - pravna napaka - učinki razdrte pogodbe - obogatitveni zahtevek za vrnitev kupnine - posredovanje pri prometu nepremičnin - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost posrednika - podlage odškodninske odgovornosti - znesek plačane kupnine kot škoda
Prva tožena stranka - posrednik - ni pogodbena stranka v prodajnih pogodbah in zato ni odgovorna za vračilo kupnine. Po razdrtju pogodb zaradi pravnih napak (510. člen ZOR) ima tožeča stranka povračilni zahtevek za vrnitev plačanega zneska samo od sopogodbenika (132. člen ZOR). Zoper posrednika pa bi imela tožeča stranka odškodninski zahtevek, če bi bili podani vsi elementi civilnega delikta (820. člen ZOR). Tožeča stranka sicer zatrjuje protipravno ravnanje posrednika, krivdo, škodo in vzročno zvezo, vendar zneska plačane kupnine ni mogoče opredeliti kot škodo, ker je ta znesek predmet povračilnega zahtevka zoper drugo toženo stranko kot sopogodbenika tožeče stranke. Ta znesek ne predstavlja škode, ker ima tožeča stranka pravnomočno prisojeno terjatev zoper drugotoženo stranko in ji škoda še ni nastala.
pogoji za pridobitev azila - možnost vrnitve v izvorno državo
Tožena stranka in sodišče prve stopnje nista razčistila pogojev življenja in prebivanja v matični državi tožnika (Sierra Leone v Afriki), v zvezi z možnostjo varne vrnitve tožeče stranke, ki je med upravnim postopkom postal polnoleten (12.8.2002) in pa tudi, ali je utemeljen njen strah pred preganjanjem v tej državi (glede na poročilo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce - UNHCR, da ne spodbuja prostovoljne vrnitve beguncev, ki so zaščito poiskali v drugih državah sveta in da bo prostovoljno vrnitev začel spodbujati, ko bo izpolnjen kriterij stabilnosti, ki bo posledica svobodnih in poštenih volitev v celotni državi in ko se bodo begunci lahko vrnili neposredno na svoje domove.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 425, 425/1.
obnova postopka - dovoljenost obnove - nova dejstva in novi dokazi - obseg revizijskega preizkusa
Predmet revizijskega preizkusa izpodbijanega sklepa je lahko le pravilnost odločitve pritožbenega sodišča o tem, ali tožnik brez svoje krivde ni mogel dokaza - izvedenskega mnenja, ki ga je ponudil v svojem predlogu za obnovo postopka, predlagati ali predložiti že v prejšnjem postopku, in še ali bi bil ta dokaz, če bi bil uporabljen v prejšnjem postopku, prinesel tožniku ugodnejšo odločbo.
Obe sodišči sta se postavili na pravilno stališče, da morebitni izostanek pojasnilne dolžnosti glede izbranega načina zdravljenja ne pomeni protipravnega ravnanja, ker je bila odločitev za tako zdravljenje v skladu s pravili medicinske stroke in izbrani način zdravljenja ni poslabšal tožnikovega zdravstvenega stanja. Operacija zaradi odstranitve teflonske mrežice bi predstavljala preveliko tveganje zaradi obremenitve z določeno stopnjo smrtnosti in dodatne obolevnosti. Zato je bila za tožnika in njegovo življenje varnejša odločitev za konzervativno zdravljenje, čeprav je to bolj dolgotrajno. Obe sodišči sta na podlagi takih ugotovitev materialnopravno pravilno opozorili, da bi bilo škodo mogoče pripisati takemu, brez pojasnitve ali privolitve izvajanemu zdravljenju, ki pa je bilo v skladu s pravili stroke, le v primeru, če bi privedlo do poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja, tožnikovo zdravstveno stanje pa se je izboljševalo, čeprav ne v takšni meri, kot je tožnik pričakoval. Pri takem materialnopravno pravilnem stališču ni pravno odločilna okoliščina, ali je pri postoperativnem zdravljenju res prišlo do zanemarjanja dolžne pojasnitve.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - ovire za vrnitev nepremičnine v last in posest - ničnost odločbe o denacionalizaciji
Ničen je tisti del odločbe o denacionalizaciji, ki vzpostavlja lastninsko pravico na nacionaliziranem zemljišču v korist prejšnjega lastnika, če ima po zemljiškoknjižnem stanju na takem zemljišču pravico uporabe druga fizična oseba.
oblike denacionalizacije - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja
V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja ugotavlja po določbah 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki v 1. odstavku določa, da se vrednost določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje.
Obsojenec je v svoji sobi najprej prodal mamilo mladoletniku, takoj nato pa je slednji zvil joint z mamilom in ga kadil skupaj z obsojencem. V tej situaciji je za presojo, ali je obsojenec storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 197. člena KZ, treba ugotoviti konkretna dejstva, ki kažejo na obsojenčevo aktivno ravnanje, s katerim je naklepno dal svojo sobo na razpolago mladoletniku, da užije kupljeno mamilo.
carinski zavezanec - statusne spremembe - lastninsko preoblikovanje podjetja
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
nepopolna vloga - pooblastilno razmerje - pooblaščenec
Ker so podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje gospodarskih družb, vpisani v sodnem registru in so javnega značaja, dejstvo, da v pooblastilu tožene stranke - pravne osebe ni navedena funkcija osebe, ki je sklenila pooblastilno razmerje s pooblaščencem, ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere zadeve ni mogoče obravnavati.
carinski zavezanec - pripojitev podjetja - lastninsko preoblikovanje
Obveznost plačila carine, naložena z odločbo carinskega organa, je s pripojitvijo prešla s pripojenega podjetja na pravno osebo, ki ji je bilo to podjetje pripojeno. Nadalje tudi spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe.
SZ člen 117, 117/1. ZSR člen 5, 5/1, 17, 17/2, 19, 19/2.ZPP člen 367, 367/2.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - uporabnik stanovanja - razvezani zakonec - pravni učinek sodne odločbe o določitvi imetnika stanovanjske pravice - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Po odselitvi imetnika stanovanjske pravice je ob izpolnjenih zakonskih pogojih stanovanjska pravica po drugem odstavku 19. člena ZSR lahko prešla le na uporabnika stanovanja. Kdo je bil uporabnik stanovanja, je ZSR določal v prvem odstavku 5. člena. Osebe iz te zakonske določbe so bile določene taksativno. Med temi osebami ni razvezanega zakonca. Ta bi lahko bil uporabnik v smislu ZSR le, če bi po razvezi z imetnikom stanovanjske pravice živel v izvenzakonski skupnosti ali vsaj dve leti pred njegovo izselitvijo v ekonomski skupnosti. Takega razmerja med tožnikoma kot razvezanima zakoncema ni bilo. Tožnik zato v času tožničine odselitve ni bil uporabnik stanovanja v smislu ZSR. Ker nanj stanovanjska pravica tudi v primeru tožničine stalne odselitve ni mogla preiti, tožnik ni upravičenec iz prvega odstavka 117. člena SZ za sklenitev kupne pogodbe po privatizacijskih določbah tega zakona.
Zaradi kompleksnega položaja, posebnega pravnega varstva in specifične narave stanovanjske pravice se je v prejšnji stanovanjski ureditvi uporabljala tudi oznaka o statusu imetnika stanovanjske pravice. Nepravdno sodišče je v primeru razveze zakonske zveze z odločbo spremenilo oziroma preoblikovalo pravno razmerje strank glede tega statusa in z njim povezanih vprašanj v zvezi z stanovanjem v družbeni lastnini. Ker so odločbe nepravdnega sodišča v teh zadevah preoblikovale specifično pravno razmerje o statusu imetnika stanovanjske pravice, je tako preoblikovano razmerje učinkovalo tudi v odnosu do takratnih stanodajalcev.
odškodninska odgovornost države - povrnitev negmotne škode - trajne posledice škodnega dogodka - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - razlogi za revizijo - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - upoštevanje invalidnine
Zaključek, da so škodni dogodek z dne 9.6.1990 in trajne posledice, med njimi tožnikova invalidska upokojitev zaradi invalidnosti, v neposredni vzročni zvezi, sloni na posameznih dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki jih prva tožena stranka v reviziji ne more več izpodbijati, saj ni dovoljena revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Številne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah, o neraziskanih okoliščinah in o napačnih ocenah pomenijo prav to in jih zato revizijsko sodišče ne more upoštevati.
Presoja višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
pravni interes za varstvo ustavne pravice v upravnem sporu
Pravni interes za varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja mora tožnik imeti ves čas upravnega spora, začetega s tožbo po 3. odst. 1. člena ZUS. Ko sodišče, zoper katerega uveljavlja tožnik sodno varstvo, o tožbi odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu očitno ni več.
V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kažejo tudi določbe ZPIZ, ki v členih od 13 do 34 obravnavajo, kdo je lahko zavarovanec v tem zavarovanju oziroma kdo je lahko udeležen v zavarovalnem razmerju. Zavarovanec v nobenem primeru ni delodajalec, kar pomeni, da razmerje med zavodom in delodajalcem ni zavarovalno razmerje v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS.