ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Izvedensko mnenje o stopnji verjetnosti biološkega očetovstva mladoletne tožnice, ki je bilo podano na podlagi DNA analiz, ni izključilo možnosti biološkega očetovstva toženca. Po izračunu verjetnosti potrditve biološkega očetovstva je ista analiza dala rezultat potrditve verjetnosti očetovstva z rezultatom 99,99954 %, kar toženčevo očetovstvo proti mladoletni tožnici praktično popolnoma potrjuje.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.ZPPOLS člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-5, 25l.ZLPP člen 48, 48b/2, 49a, 50a, 53.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninsko preoblikovanje podjetij - postopek revizije pri podjetjih iz člena 1/1-1 ZPPOLS
Uporaba izraza "razveljavitev" namesto "odprava" odločbe, izdane v postopku revizije po določbah ZLPP ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi ne relativna, ker ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Zakonska podlaga za postopek revizije pri podjetjih, ki so "svoj" družbeni kapital prenesle s pogodbo na Sklad RS za razvoj pred uveljavitvijo ZLPP, ni ZLPP ampak samo 25.b člen ZPPOLS. Zato revizijski organ takšnemu podjetju ni upravičen izdati odločbe iz drugega odstavka 48.b člena ZLPP.
S tožbo po 4. odstavku 1. člena ZUS se lahko izpodbija le urejeno posamično razmerje, ni pa možno z njo terjati, da se pravno razmerje šele na novo uredi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča je zakonita zastopnica stranke
Zgolj dejstvo, da je zakonita zastopnica tožnice delavka pri sodišču, ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril - pojem običajnega darila
Po določbi 84. člena ZZZDR ob razvezi zakonske zveze ni treba vračati običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu. Vrniti je treba le tista darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca. Običajnost obdarovanja je lahko relativizirana: zlatar, ki že zaradi svojega poklica razpolaga z dragocenostmi, običajno podari vrednejši nakit.
denacionalizacija - pravni posli sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine - pogodba namesto razlastitve - odškodnina - pravno mnenje
Kupna pogodba, sklenjena v postopku razlastitve z dne 7.10.1964, predstavlja predlog za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, če so izpolnjene ostale predpostavke navedenega člena (sila, grožnja državnega organa). Če kupnina znaša nad 30% vrednosti, se jo upošteva po določilu 72. člena ZDen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21614
KZ člen 154, 154/1, 154/3. ZVOP (1990) 3, 3/1-3, 8, 8/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zloraba osebnih podatkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je obsojenec kot policist pridobil oziroma zbral iz računalniške zbirke podatkov o stalno in začasno prijavljenih fizičnih osebah, vodene pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, osebne podatke, ki se nanašajo na M.V. in A.J., čeprav za to ni imel nobene podlage v uradni, na zakonu temelječi delovni nalogi ter da jih je v nasprotju z zakonom uporabil v svoje osebne namene, tako da jih je sporočal M.V. V tako opisanem obsojenčevem ravnanju so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
ZOR člen 177, 177/1, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 10, 10-24, 27, 45.
odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in kolesa - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Tožnica, ki ni upoštevala prednosti, je ravnala napačno, čeprav kot otrok ne krivdno, vendar za toženca ne nepričakovano in neodvrnljivo (177. člen ZOR). Ker je toženec s prekoračeno in neprilagojeno hitrostjo krivdno kršil prometne predpise, je njegov del odgovornosti večji in znaša 70 %, tožničin pa 30 %.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa
Odgovornost države za škodo, ki jo oškodovancu povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem, temelji na 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS). To ustavno določilo se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, v tem primeru na 172. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Vendar pa morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjeni vsi štirje elementi civilnega odškodninskega delikta - poleg škode tudi nedopustnost ravnanja, vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Če so bile odločbe prvostopnega upravnega organa v pritožbenem postopku odpravljene na podlagi pritožbe zadnjih dveh tožencev, to še ne dokazuje nepravilnega ali protipravnega ravnanja upravnih organov prve toženke.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev sodnikov
Določitev kriterijev za krajevno pristojnost je v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost
v večji meri, kot jo še dopuščata 34 in 35. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik ponuja drugačno dokazno presojo odločilnih dejstev, po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Razlogi za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP se lahko nanašajo le na sodišče kot celoto, oziroma na vse sodnike tega sodišča in morajo biti določno opredeljeni. Splošno izražanje nezaupanja v sodišče in nekonkretizirane trditve o sorodstvenih povezavah in podobnem, niso tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo sodišče po 67. členu ZPP.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze višina preživnine za nepreskrbljenega zakonca - možnosti preživninskega zavezanca - varstveni dodatek
Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku dopolnili dejanske ugotovitve in pravilno ovrednotili toženkine potrebe in tožnikove možnosti, kot je predpisano v 129. členu ZZZDR.
Vse dejanske zaključke na nižjih stopnjah je mogoče strniti v oceno, da je odgovorna delavka VVZ pri izpolnjevanju svoje poklicne obveznosti ravnala z vso skrbnostjo, po pravilih stroke in tako kot običajno, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 18. člena ZOR. Ko je torej odgovorna varuhinja v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bilo treba, otroku pa je bilo vendar omogočeno ustrezno gibanje, potrebno za razvoj gibalnih spretnosti in podobnega, je pravilen zaključek o nesrečnem naključju, saj tudi v ustrezno organiziranem okolju s skrbnim varstvom nezgode pri gibanju otrok niso izključene.
Sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o določitvi stvarno pristojnega Okrajnega sodišča v Celju, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
Če skupščina delniške družbe sprejme sklep s katerim spremeni načrt finančne reorganizacije (v okviru prisilne poravnave) znotraj petnajstdnevnega roka pred narokom za prisilno poravnvao, krši zakon (drugi odstavek 52. člena ZPPSL). Če takšen sklep krši pravice tožečega delničarja, je izpodbojen.
Sklep skupščine, s katerim se zmanjša delež tožečega delničarja v kapitalu delniške družbe v primeru izglasovanja prisilne poravnave, krši delničarjeve pravice, in je izpodbojen.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 76, 76/3, 76/4, 128, 128/5, 249, 249/1.
jezik v katerem se sestavljajo vloge - prevod tujih listin - nepopolna vloga - sprememba obtožbe - kršenje pravice do obrambe - izvedenstvo - vročitev odredbe o izvedenstvu - vročitev izvedenskega mnenja
S tem ko je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi spremenila obtožni akt tako, da je vrednost alkohola 1,04 g/kg nadomestila z vrednostjo 2,04 g/kg, o čemer obsojenec in njegov zagovornik nista bila seznanjena, obsojenec pa se ni mogel izjasniti o vseh očitkih obtožbe, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe. Ugotovitev te kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo po sebi ne zadošča za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe, ampak mora vložnik izkazati, da je taka kršitev vplivala na njeno zakonitost.
ZKP ne določa, da mora sodišče vročiti strankam pisno izdelano izvedensko mnenje. Obdolženec se zato ne more uspešno sklicevati na to, da je bila njegova pravica do obrambe prekršena, ker s katerim od dokazov ni bil seznanjen, če je bilo njemu in njegovemu zagovorniku pod enakimi pogoji kot nasprotni stranki omogočeno, da se seznani z zbranimi dokazi. Obdolženec ima namreč pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete (5. odstavek 128. člena ZKP), pod pogoji iz 73. člena ZKP pa gre taka pravica tudi njegovemu zagovorniku.