Revizijsko sodišče se strinja s tožnikom, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da so telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem enotna oblika nepremoženjske škode, ki je ni mogoče ocenjevati po posamični pojavni obliki. Sporno pa je, kdaj je ta rok začel teči, oziroma kdaj je zapadla obveznost glavnega dolžnika, to je obveznost druge in tretje tožene stranke, da plačata odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz 186. člena ZOR in njegove povezave po prvem odstavku 376. člena ZOR, po katerem je merodajen čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nelojalnost
Ker stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v upravnem postopku niso imele možnosti dokazovanja zakoniti domnevi nasprotnega dejanskega stanja, sodba Upravnega sodišča RS ne more, brez izvedbe pripravljalnega postopka, ugotoviti, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno.
Ker v tožbi ni določno navedeno, zakaj je vložena, ni naveden in priložen upravni akt, zoper katerega je naperjena ter ni predloga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, je nepopolna ter je ni mogoče obravnavati.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - padec z zidarskega odra - potrebna skrbnost oškodovanca in delodajalca
Če obvelja, da si mora preprost, nizek, morebiti premakljiv oder, postaviti zidar sam, nanj preide velik del dolžne skrbnosti za varnost - od postavitve na ravno podlago, učvrstitve prečnih desk na stolice, do izbire pravih desk in previdnega gibanja. Vendar pa mora delavec (zidar, tesar) imeti na razpolago ves potrebni material za sestavo povišane delovne površine. Priprava materiala pa je nedvomno dolžnost delodajalca, torej tožene stranke.
URS člen 25.ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/3, 439, 439/2.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - napoved pritožbe v primeru sojenja v nenavzočnosti
Določbe o napovedi pritožbe si je treba razlagati tako, da se lahko obdolženec odpove pravici do pritožbe bodisi izrecno bodisi da v primerih, ko je to dolžan storiti, pritožbe ne napove, vendar le, če je seznanjen z izrečeno sodbo. Slednje velja tudi v primerih sojenja v njegovi nenavzočnosti.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - vlaganje v tujo nepremičnino - tek zamudnih obresti
Obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega ob vlaganju v tujo stvar (214. člen ZOR) omogoča utemeljeno uveljavljanje zamudnih obresti najmanj od vložitve zahtevka; terjatev iz tega naslova je postala čista denarna terjatev, ko se je opredmetila v denarju.
nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - preiskava prevoznih sredstev - pregled prevoznih sredstev - nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - priče - oprostitev pričanja - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - SOVA - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišno preiskavo). Razliko med tema dvema dejanjema je treba iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta. Izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno.
Bistvena kršitev dolčb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi se privilegirana priča odrekla pričevanju, sodišče pa bi nato pomen te pravne dobrote obšlo na ta način, da bi o vsebini njene izjave, dane brez kakršnihkoli procesnih garancij organom za notranje zadeve, zaslišalo drugo pričo.
Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v času, ko so bili ti odrejeni, ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izvajanjem in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temveč je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v času odreditve ukrepov.
V 142. členu ZKP je določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi organom za notranje zadeve, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. SOVA pri tem ni bila nobena izjema. S tem da je na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve v konkretnem primeru dala na razpolago tehnična sredstva in osebje, kar je omogočilo prisluškovanje telefonom, ki jih je uporabljal obsojeni A.M., je ravnala v skladu z določbo 142. člena ZKP.
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bi bila podana samo v primeru, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča sploh ne bi bilo razlogov o odločilnih dejstvih.
Tehnični posnetki, pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, morajo biti opremljeni s podatki, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti njihovo zanesljivost, in sicer: a) kdo, kdaj in kje je naredil tehnični posnetek; b) kaj je bilo predmet (slikovne) ali zvočne registracije; c) ali je inštrument in naprava za registracijo delovala pravilno ter d) ali je bila prvotna registracija pozneje vsebinsko spreminjana in če je, kdo je take spremembe opravil. Ni pa potrebno, da so ti podatki navedeni v obliki, predpisani v 79. in 80. členu ZKP.
Načelo neposrednosti pri zaslišanju prič nima nobene zveze z delitvijo prič na posredne in neposredne, pač pa se nanaša zgolj na način izvedbe dokaza, torej, ali je bila priča zaslišana na glavni obravnavi ali pa je bila njena izpovedba samo prebrana.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je po razglasitvi sodbe povedal, da tega sodišča ne priznava, da je sodišče poslušalo samo tožilca in njegovo bando ter dejal, da bo uresničil grožnjo, da bo na sodišče pripeljal varuha človekovih pravic, da bo videl, kakšne svinjarije delajo na sodišču. Takih obsojenčevih navedb pa si ni mogoče razlagati kot napoved pritožbe, kot jo določa 1. odstavek 362. člena ZKP.
odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost države - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa
Odgovornost države za škodo, ki jo oškodovancu povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem, temelji na 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS). To ustavno določilo se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, v tem primeru na 172. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki ureja odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Vendar pa morajo biti za odškodninsko odgovornost izpolnjeni vsi štirje elementi civilnega odškodninskega delikta - poleg škode tudi nedopustnost ravnanja, vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode. Če so bile odločbe prvostopnega upravnega organa v pritožbenem postopku odpravljene na podlagi pritožbe zadnjih dveh tožencev, to še ne dokazuje nepravilnega ali protipravnega ravnanja upravnih organov prve toženke.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev sodnikov
Določitev kriterijev za krajevno pristojnost je v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost
v večji meri, kot jo še dopuščata 34 in 35. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnik ponuja drugačno dokazno presojo odločilnih dejstev, po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Razlogi za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP se lahko nanašajo le na sodišče kot celoto, oziroma na vse sodnike tega sodišča in morajo biti določno opredeljeni. Splošno izražanje nezaupanja v sodišče in nekonkretizirane trditve o sorodstvenih povezavah in podobnem, niso tehtni razlogi za prenos pristojnosti na drugo sodišče po 67. členu ZPP.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze višina preživnine za nepreskrbljenega zakonca - možnosti preživninskega zavezanca - varstveni dodatek
Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku dopolnili dejanske ugotovitve in pravilno ovrednotili toženkine potrebe in tožnikove možnosti, kot je predpisano v 129. členu ZZZDR.
Vse dejanske zaključke na nižjih stopnjah je mogoče strniti v oceno, da je odgovorna delavka VVZ pri izpolnjevanju svoje poklicne obveznosti ravnala z vso skrbnostjo, po pravilih stroke in tako kot običajno, torej s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 18. člena ZOR. Ko je torej odgovorna varuhinja v danih okoliščinah ravnala tako, kot je bilo treba, otroku pa je bilo vendar omogočeno ustrezno gibanje, potrebno za razvoj gibalnih spretnosti in podobnega, je pravilen zaključek o nesrečnem naključju, saj tudi v ustrezno organiziranem okolju s skrbnim varstvom nezgode pri gibanju otrok niso izključene.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 76, 76/3, 76/4, 128, 128/5, 249, 249/1.
jezik v katerem se sestavljajo vloge - prevod tujih listin - nepopolna vloga - sprememba obtožbe - kršenje pravice do obrambe - izvedenstvo - vročitev odredbe o izvedenstvu - vročitev izvedenskega mnenja
S tem ko je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi spremenila obtožni akt tako, da je vrednost alkohola 1,04 g/kg nadomestila z vrednostjo 2,04 g/kg, o čemer obsojenec in njegov zagovornik nista bila seznanjena, obsojenec pa se ni mogel izjasniti o vseh očitkih obtožbe, je bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe. Ugotovitev te kršitve iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP samo po sebi ne zadošča za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe, ampak mora vložnik izkazati, da je taka kršitev vplivala na njeno zakonitost.
ZKP ne določa, da mora sodišče vročiti strankam pisno izdelano izvedensko mnenje. Obdolženec se zato ne more uspešno sklicevati na to, da je bila njegova pravica do obrambe prekršena, ker s katerim od dokazov ni bil seznanjen, če je bilo njemu in njegovemu zagovorniku pod enakimi pogoji kot nasprotni stranki omogočeno, da se seznani z zbranimi dokazi. Obdolženec ima namreč pravico pregledati in prepisati spise ter si ogledati dokazne predmete (5. odstavek 128. člena ZKP), pod pogoji iz 73. člena ZKP pa gre taka pravica tudi njegovemu zagovorniku.
Če skupščina delniške družbe sprejme sklep s katerim spremeni načrt finančne reorganizacije (v okviru prisilne poravnave) znotraj petnajstdnevnega roka pred narokom za prisilno poravnvao, krši zakon (drugi odstavek 52. člena ZPPSL). Če takšen sklep krši pravice tožečega delničarja, je izpodbojen.
Sklep skupščine, s katerim se zmanjša delež tožečega delničarja v kapitalu delniške družbe v primeru izglasovanja prisilne poravnave, krši delničarjeve pravice, in je izpodbojen.
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.