Če blago ni bilo izvoženo v tujino v predpisani vrednosti in predpisanih rokih, se glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ/76 plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oz. po predpisih, ki veljajo na dan, ko se vloži zahtevo za obračun carine in drugih uvoznih davščin.
dovoljenost revizije - znižanje preživnine - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker gre v tej zadevi za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP) in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), saj vsota vseh dosojenih a izpodbijanih mesečnih znižanj preživnin za obdobje petih let ne presega navedenega zneska.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe
Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču.
Če se s tožbo uveljavljajo zahtevki z različnimi dejanskimi in pravnimi podlagami se tako pristojnost sodišča kot pravica do revizije ugotavljata po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi odstavek 39., drugi odstavek 41. člena ter drugi odstavek 182. člena ZPP).
Dejansko stanje v obravnavanem primeru je glede vseh bistvenih okoliščin enako dejanskemu stanju v zadevi III Ips 105/97 in v navedenem pravnem mnenju. Ker sta se stranki dogovorili za vnaprejšnje plačilo tožeče stranke z dvema nakaziloma, nakazili kot pravni dejanji nista izpodbojni. Ker pa nista izpodbojni nakazili, tudi dajatveni zahtevek za plačilo 7.814.113,50 SIT ni utemeljen.
URS člen 25.ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/3, 439, 439/2.
skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - napoved pritožbe v primeru sojenja v nenavzočnosti
Določbe o napovedi pritožbe si je treba razlagati tako, da se lahko obdolženec odpove pravici do pritožbe bodisi izrecno bodisi da v primerih, ko je to dolžan storiti, pritožbe ne napove, vendar le, če je seznanjen z izrečeno sodbo. Slednje velja tudi v primerih sojenja v njegovi nenavzočnosti.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - vlaganje v tujo nepremičnino - tek zamudnih obresti
Obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega ob vlaganju v tujo stvar (214. člen ZOR) omogoča utemeljeno uveljavljanje zamudnih obresti najmanj od vložitve zahtevka; terjatev iz tega naslova je postala čista denarna terjatev, ko se je opredmetila v denarju.
nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - preiskava prevoznih sredstev - pregled prevoznih sredstev - nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - priče - oprostitev pričanja - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - SOVA - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišno preiskavo). Razliko med tema dvema dejanjema je treba iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta. Izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno.
Bistvena kršitev dolčb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi se privilegirana priča odrekla pričevanju, sodišče pa bi nato pomen te pravne dobrote obšlo na ta način, da bi o vsebini njene izjave, dane brez kakršnihkoli procesnih garancij organom za notranje zadeve, zaslišalo drugo pričo.
Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v času, ko so bili ti odrejeni, ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izvajanjem in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temveč je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v času odreditve ukrepov.
V 142. členu ZKP je določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi organom za notranje zadeve, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. SOVA pri tem ni bila nobena izjema. S tem da je na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve v konkretnem primeru dala na razpolago tehnična sredstva in osebje, kar je omogočilo prisluškovanje telefonom, ki jih je uporabljal obsojeni A.M., je ravnala v skladu z določbo 142. člena ZKP.
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bi bila podana samo v primeru, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča sploh ne bi bilo razlogov o odločilnih dejstvih.
Tehnični posnetki, pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, morajo biti opremljeni s podatki, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti njihovo zanesljivost, in sicer: a) kdo, kdaj in kje je naredil tehnični posnetek; b) kaj je bilo predmet (slikovne) ali zvočne registracije; c) ali je inštrument in naprava za registracijo delovala pravilno ter d) ali je bila prvotna registracija pozneje vsebinsko spreminjana in če je, kdo je take spremembe opravil. Ni pa potrebno, da so ti podatki navedeni v obliki, predpisani v 79. in 80. členu ZKP.
Načelo neposrednosti pri zaslišanju prič nima nobene zveze z delitvijo prič na posredne in neposredne, pač pa se nanaša zgolj na način izvedbe dokaza, torej, ali je bila priča zaslišana na glavni obravnavi ali pa je bila njena izpovedba samo prebrana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - odvetnik tožnike stranke je zakonec predsednika sodišča
Po Zakonu o sodiščih in Zakonu o sodniški službi je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan le na ustavo in zakon in vselej mora ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost ter ugled sodniške službe. Pomeni, da je v tej svoji funkciji neodvisen tudi od predsednika sodišča.
Revizijsko sodišče se strinja s tožnikom, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da so telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem enotna oblika nepremoženjske škode, ki je ni mogoče ocenjevati po posamični pojavni obliki. Sporno pa je, kdaj je ta rok začel teči, oziroma kdaj je zapadla obveznost glavnega dolžnika, to je obveznost druge in tretje tožene stranke, da plačata odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz 186. člena ZOR in njegove povezave po prvem odstavku 376. člena ZOR, po katerem je merodajen čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - padec z zidarskega odra - potrebna skrbnost oškodovanca in delodajalca
Če obvelja, da si mora preprost, nizek, morebiti premakljiv oder, postaviti zidar sam, nanj preide velik del dolžne skrbnosti za varnost - od postavitve na ravno podlago, učvrstitve prečnih desk na stolice, do izbire pravih desk in previdnega gibanja. Vendar pa mora delavec (zidar, tesar) imeti na razpolago ves potrebni material za sestavo povišane delovne površine. Priprava materiala pa je nedvomno dolžnost delodajalca, torej tožene stranke.
ZPP člen 1, 367, 378, 464, 467, 467/1-2, 475, 475/1, 480, 490.ZOR člen 137.
arbitražni dogovor - dovoljenost revizije v sporih iz drugih civilnopravnih razmerij - spor iz arbitražne pogodbe - vrednost spornega predmeta - veljavnost arbitražnega dogovora
Tudi v gospodarskih sporih omejitev dovoljenosti revizije ratione valoris velja le v premoženjskih sporih, v sporih iz drugih civilnopravnih razmerij pa ne. Spor o veljavnosti pogodbe o arbitraži ni premoženjski spor, zato je v teh sporih revizija dovoljena ne glede na to, s kakšno vrednostjo je označena vrednost spornega predmeta. Določba v dogovoru o arbitraži, ki nasprotuje prvemu odstavku 475. člena ZPP, ni nična, zaradi nje le dogovor o arbitraži ne more imeti pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost. Njegovo veljavnost je treba presojati po pravilih pogodbenega prava.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.
ugotovitev državljanstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nelojalnost
Ker stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v upravnem postopku niso imele možnosti dokazovanja zakoniti domnevi nasprotnega dejanskega stanja, sodba Upravnega sodišča RS ne more, brez izvedbe pripravljalnega postopka, ugotoviti, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno.
Ker v tožbi ni določno navedeno, zakaj je vložena, ni naveden in priložen upravni akt, zoper katerega je naperjena ter ni predloga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi, je nepopolna ter je ni mogoče obravnavati.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je po razglasitvi sodbe povedal, da tega sodišča ne priznava, da je sodišče poslušalo samo tožilca in njegovo bando ter dejal, da bo uresničil grožnjo, da bo na sodišče pripeljal varuha človekovih pravic, da bo videl, kakšne svinjarije delajo na sodišču. Takih obsojenčevih navedb pa si ni mogoče razlagati kot napoved pritožbe, kot jo določa 1. odstavek 362. člena ZKP.
ZDR (1990) člen 36d. ZPIZ člen 21, 26, 27, 34. ZVojI člen 1. ZUZIO člen 1. URS člen 50, 52. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov člen 7. Evropska socialna listina člen 15.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delavec invalid
Po določbi prvega odstavka 36.d člena ZDR delavcu invalidu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, delovno razmerje lahko preneha le z njegovim soglasjem. Pojem "delavec - invalid" je splošni pojem, ki zajema invalide, katerih položaj ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojne invalide po Zakonu o vojnih invalidih, invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pa tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).
Tožnici je bila priznana telesna okvara, ker je gluha na obe ušesi, zato uživa posebno varstvo po navedeni določbi ZDR. Brez njenega soglasja ji delovno razmerje ni smelo prenehati.
ZPPPAI člen 6, 7, 8.URS člen 2, 154, 155. ZTPDR člen 77.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - retroaktivni učinek - zakonski pogoji - pravna dejstva navzoča pred sprejemom zakona
Z ZPPPAI je bila torej zagotovljena delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji in način prenehanja delovnega razmerja iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Vendar so vsa ta dejstva in okoliščine morala obstajati že pred sprejemom zakona, da so bili lahko z njegovo uveljavitvijo izpolnjeni pogoji za pridobitev v njem določenih pravic. Zato je presoja sodišč, da delavec ni upravičen do uveljavljene pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI materialnopravno zmotna.