Če se s tožbo uveljavljajo zahtevki z različnimi dejanskimi in pravnimi podlagami se tako pristojnost sodišča kot pravica do revizije ugotavljata po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi odstavek 39., drugi odstavek 41. člena ter drugi odstavek 182. člena ZPP).
Sklep, s katerim pritožbeno sodišče potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o določitvi stvarno pristojnega Okrajnega sodišča v Celju, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
spor o pristojnosti - krajevna in stvarna sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - predhodni preizkus tožbe
Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču.
Če blago ni bilo izvoženo v tujino v predpisani vrednosti in predpisanih rokih, se glede na določbo 2. odstavka 50. člena CZ/76 plača carina po predpisih, ki veljajo na dan, ko poteče rok za izvoz oz. po predpisih, ki veljajo na dan, ko se vloži zahtevo za obračun carine in drugih uvoznih davščin.
dovoljenost revizije - znižanje preživnine - vrednost v reviziji izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker gre v tej zadevi za znižanje preživnine in ne za prvo določitev ali ukinitev preživnine (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP) in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), saj vsota vseh dosojenih a izpodbijanih mesečnih znižanj preživnin za obdobje petih let ne presega navedenega zneska.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21614
KZ člen 154, 154/1, 154/3. ZVOP (1990) 3, 3/1-3, 8, 8/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zloraba osebnih podatkov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je obsojenec kot policist pridobil oziroma zbral iz računalniške zbirke podatkov o stalno in začasno prijavljenih fizičnih osebah, vodene pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, osebne podatke, ki se nanašajo na M.V. in A.J., čeprav za to ni imel nobene podlage v uradni, na zakonu temelječi delovni nalogi ter da jih je v nasprotju z zakonom uporabil v svoje osebne namene, tako da jih je sporočal M.V. V tako opisanem obsojenčevem ravnanju so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov.
ZOR člen 177, 177/1, 177/3, 200, 203. ZTVCP člen 10, 10-24, 27, 45.
odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in kolesa - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Tožnica, ki ni upoštevala prednosti, je ravnala napačno, čeprav kot otrok ne krivdno, vendar za toženca ne nepričakovano in neodvrnljivo (177. člen ZOR). Ker je toženec s prekoračeno in neprilagojeno hitrostjo krivdno kršil prometne predpise, je njegov del odgovornosti večji in znaša 70 %, tožničin pa 30 %.
denacionalizacija - pravni posli sklenjeni zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - prodaja nepremičnine - pogodba namesto razlastitve - odškodnina - pravno mnenje
Kupna pogodba, sklenjena v postopku razlastitve z dne 7.10.1964, predstavlja predlog za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, če so izpolnjene ostale predpostavke navedenega člena (sila, grožnja državnega organa). Če kupnina znaša nad 30% vrednosti, se jo upošteva po določilu 72. člena ZDen.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev daril - pojem običajnega darila
Po določbi 84. člena ZZZDR ob razvezi zakonske zveze ni treba vračati običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu. Vrniti je treba le tista darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca. Običajnost obdarovanja je lahko relativizirana: zlatar, ki že zaradi svojega poklica razpolaga z dragocenostmi, običajno podari vrednejši nakit.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.ZPPOLS člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-5, 25l.ZLPP člen 48, 48b/2, 49a, 50a, 53.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - lastninsko preoblikovanje podjetij - postopek revizije pri podjetjih iz člena 1/1-1 ZPPOLS
Uporaba izraza "razveljavitev" namesto "odprava" odločbe, izdane v postopku revizije po določbah ZLPP ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi ne relativna, ker ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Zakonska podlaga za postopek revizije pri podjetjih, ki so "svoj" družbeni kapital prenesle s pogodbo na Sklad RS za razvoj pred uveljavitvijo ZLPP, ni ZLPP ampak samo 25.b člen ZPPOLS. Zato revizijski organ takšnemu podjetju ni upravičen izdati odločbe iz drugega odstavka 48.b člena ZLPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delavka pristojnega sodišča je zakonita zastopnica stranke
Zgolj dejstvo, da je zakonita zastopnica tožnice delavka pri sodišču, ni tehten razlog za prenos pristojnosti.
S tožbo po 4. odstavku 1. člena ZUS se lahko izpodbija le urejeno posamično razmerje, ni pa možno z njo terjati, da se pravno razmerje šele na novo uredi.
plačilo carinskih dajatev - uvrstitev uvoženega blaga v carinsko tarifo
Tožena stranka se ne more sklicevati na Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo, saj v času odločanja organa prve stopnje še ni bilo izdano, kar pomeni, da tudi ni moglo veljati.
Če se sodišče ni oprlo na dele nekaterih izvedenskih mnenj, pojasnilo pa je, zakaj je tako ravnalo, ne more iti za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Za takšno kršitev, kot to tudi skuša prikazati revizija, seveda ne gre, če si izvedenska mnenja nasprotujejo med seboj, saj se navedena kršitev lahko nanaša le na sodbo.
STATUSNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07009
Ustava SFRJ (1963) člen 8, 15.ZZD člen 10, 12, 13, 13/2, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 333, 333/1. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) člen 3. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42. ZPSPP (1965) člen 3.ZPSPP člen 1, 1/1, 10, 10/1. Zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela člen 4.
družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi - pravica upravljanja proizvajalnih sredstev TOZD - prenos pravice uporabe družbenih sredstev na podlagi zakona
Mogoče je, da so prešla sporna sredstva s pravnega prednika tožene stranke na katero od ustanovljenih TOZD, ki je bila nosilec pravice uporabe na podlagi zakona, saj vpis v zemljiško knjigo za nastanek te pravice ni bil konstitutivnega pomena.
Sodišče druge stopnje se sklicuje na 333. člen ZZD, ki v poglavju o oblikah združevanja - TOZD ureja sredstva TOZD. Tu je v prvem odstavku jasno določeno, da se osnovna sredstva pri konstituiranju tozd razporedijo v tozd, v katerem delavci delajo s temi sredstvi. Zato dejstvo, da sporne nepremičnine v samoupravnem sporazumu iz leta 1982 niso izrecno navedene s parcelnimi številkami in drugimi katastrskimi in zemljiškoknjižnimi podatki, ne pomeni, da niso po samem zakonu prešle na novoustanovljeni TOZD.
ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Izvedensko mnenje o stopnji verjetnosti biološkega očetovstva mladoletne tožnice, ki je bilo podano na podlagi DNA analiz, ni izključilo možnosti biološkega očetovstva toženca. Po izračunu verjetnosti potrditve biološkega očetovstva je ista analiza dala rezultat potrditve verjetnosti očetovstva z rezultatom 99,99954 %, kar toženčevo očetovstvo proti mladoletni tožnici praktično popolnoma potrjuje.
ZDR (1990) člen 36d. ZPIZ člen 21, 26, 27, 34. ZVojI člen 1. ZUZIO člen 1. URS člen 50, 52. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov člen 7. Evropska socialna listina člen 15.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delavec invalid
Po določbi prvega odstavka 36.d člena ZDR delavcu invalidu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, delovno razmerje lahko preneha le z njegovim soglasjem. Pojem "delavec - invalid" je splošni pojem, ki zajema invalide, katerih položaj ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojne invalide po Zakonu o vojnih invalidih, invalidne osebe po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pa tudi osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).
Tožnici je bila priznana telesna okvara, ker je gluha na obe ušesi, zato uživa posebno varstvo po navedeni določbi ZDR. Brez njenega soglasja ji delovno razmerje ni smelo prenehati.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - izpolnjevanje pogojev
Razlog, zakaj je odločitev tožene stranke pravilna, pa čeprav iz drugih razlogov kot jih je navajala tožena stranka ali obe nižji sodišči, je tudi dejstvo, da je bila tožnica v času odločanja tožene stranke v delovnem razmerju. Zato ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz 8. člena ZPPPAI, saj ni bil izpolnjen pogoj, da ji ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča.