pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - izpolnjevanje pogojev
Razlog, zakaj je odločitev tožene stranke pravilna, pa čeprav iz drugih razlogov kot jih je navajala tožena stranka ali obe nižji sodišči, je tudi dejstvo, da je bila tožnica v času odločanja tožene stranke v delovnem razmerju. Zato ni izpolnjevala pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz 8. člena ZPPPAI, saj ni bil izpolnjen pogoj, da ji ni bilo mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - objektivna odgovornost
Ker je po določbi 174. člena ZOR za škodo od nevarne stvari odgovoren njen imetnik, je toženka odgovorna za škodo, ne glede na lastništvo nad strojem. Tudi ob upoštevanju sporazuma o delitvi premoženja namreč ne gre prezreti dejstva, da je toženka v času, ko se je tožnik ponesrečil, bila nosilka obrti, obrtna dejavnost se je dejansko izvajala, kar pomeni, da je bila toženka obratovalka, zato je s stroji imela (ali pa bi si to pravico morala vzeti) pravico razpolaganja, to pa pomeni, da se jo lahko šteje kot imetnico nevarne stvari.
ZDR (1990) člen 17, 19, 19/5. ZTPDR člen 16, 16/1.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - pripravništvo
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delavcem, ki prvič začne opravljati delo z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela (pripravnik) za določen čas, je zakonita. Ker je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v skladu z zakonom, delavec pa tudi ni ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, ni podlage za ugotovitev preoblikovanja tako sklenjenega delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napaka volje
S pisno izjavo tožnika, da mu preneha delovno razmerje, je bila izražena njegova volja, da želi sporazumno prekiniti delovno razmerje. Z njo je nastala pravna posledica kot jo opredeljuje 2. točka 1. odstavka 100. ZDR. Tožena stranka je predlog tožnika sprejela in izdala odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ki je le deklaratorne narave. Dejstvo, da si je tožnik kasneje premislil, na veljavnost sporazuma ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je želja, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je tožnik izrazil s podpisom sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ujemala z njegovo takratno pravo voljo. Omenjanje možnosti uvedbe ustreznih postopkov (hišne preiskave, kazenskega postopka) zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali možne razporeditve tožnika na drugo delo, ne pomeni nedopustne grožnje.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1. SKPG člen 41. ZSDU člen 67, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - sindikalni zaupnik - delovno razmerje pri delodajalcu - soglasje sindikata in sveta delavcev
Tožena stranka je zoper tožnika, ki je bil sindikalni zaupnik in član sveta delavcev, pričela disciplinski postopek, kljub temu, da ni imela soglasja niti sindikata niti sveta delavcev, saj sta oba dala odklonilno mnenje. Pri tem za odločitev ni pomembno, da je tožena stranka pričela postopek arbitraže, niti kakšna druga dejstva v zvezi z vodenjem postopka oziroma samimi disciplinskimi kršitvami, ki naj bi jih zagrešil tožnik. Dejstvo je, da predhodni postopek pomirjanja (41. člen SKPG) oziroma reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem (99. člen ZDSU) ni pripeljal do soglasja za začetek disciplinskega postopka, to pa pomeni, da disciplinski postopek ni bil začet v skladu s sprejetimi in veljavnimi predpisi.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Drugostopni organ delodajalca ni odločil o ugovoru tožnika - delavca, ki je bil neupravičeno odsoten z dela in se ni vrnil na delo. Ob dokazni ugotovitvi navedenih dejstev sodišče na podlagi tretjega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 24. člena ZDSS lahko ugotovi, da je delavcu prenehalo delovno razmerje s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela.
pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji - zagotovitev socialne varnosti delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbetmega prahu
ZPPPAI v 1. členu določa, da zakon zagotavlja socialno varnost delavcev, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Ker je v 2. členu ZPPPAI določba, da je proizvodnja azbestocementnih izdelkov na območju RS prepovedana od 20.12.1996 dalje (ukinitev proizvodnje), se da sklepati, da zakon rešuje socialno varnost le delavcem, ki so delali pri proizvodnji (v proizvodnji) azbestnih izdelkov na dan 20.12.1996. Ta določba je veljala do sprejema novele v letu 1998, ko je bil spremenjen 1. člen ZPPPAI tako, da je socialno varnost zagotavljal vsem delavcem, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbestnega prahu. Novela je torej spremenila osnovni zakon v toliko, da za priznanje pravic ni bilo več zahtevano opravljanje dela pri azbestu v času ukinitve proizvodnje.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina
Pri presoji ali je oškodovancu bila priznana za negmotno škodo pravična denarna odškodnina, je treba upoštevati tudi celotni znesek priznane odškodnine in oceniti, ali je ta ustrezna satisfakcija za vse neprijetnosti in trajne posledice, ki jih je oškodovanec že prestal oziroma jih bo še moral prestati. Tako je lahko priznana odškodnina za posamezno vrsto negmotne škode večja, za drugo vrsto manjša, vendar pa je skupno priznana odškodnina za vso negmotno škodo kljub temu pravična.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - olajševalne okoliščine - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa
Tudi v primeru obveznega izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je njegovo izvršitev na podlagi 90. člena ZDR mogoče pogojno odložiti, če obstojijo za to utemeljene olajševalne okoliščine. Take okoliščine je dolžna ugotavljati že disciplinska komisija, sodišče pa jih preverja v okviru presoje materialnopravne pravilnosti izrečenega ukrepa.
ZZVZZ člen 13, 19, 29, 80, 81, 82, 83.ZPIZ člen 31. ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333/2.
pravica do nadomestila plače - vezanost sodišča na dokončno odločitev
Tožena stranka v izreku sporne odločbe ni navedla vzroka tožnikove odsotnosti z dela, kar je bil predmet zahteve za izdajo odločbe po 83. členu ZZVZZ. Ker postane izpodbijana odločba zavoda dokončna samo v obsegu odločitve o zahtevku zavarovanca, je sodišče vezano samo na dokončno odločitev (v izreku) o tem zahtevku. Če (ne)obstoj pravnega razmerja, ki bi bil podlaga tožnikovemu zahtevku v predsodnem postopku, ni bil ugotovljen z izpodbijano odločbo, se meje njene dokončnosti (enako kot pri pravnomočnosti - 1. in 2. odstavek 333. člena ZPP-77) ne raztezajo niti na izrek.
upravičenost do vložitve zahteve za denacionalizacijo - pooblastilo stranke v upravnem postopku - pravni naslednik
Pravico vložiti zahtevo za denacionalizacijo ima le prejšnji lastnik ali pa njegovi pravni nasledniki; če je teh pravnih naslednikov več, je pravočasno vložena zahteva enega v korist vseh upravičencev.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS07003
ZZZDR člen 52, 52/1.ZZK člen 5, 5/4.ZIZ člen 34, 34/2, 34/4, 169.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - razpolaganje s premoženjem zakonca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki sam ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati, svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21557
ZKP člen 370, 370-4, 372, 372-5, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 41, 41/1, 41/2.
odmera kazni - splošna pravila za odmero kazni - storilčeva osebnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Med okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost in ki vplivajo na višino izrečene kazni (2. odstavek 41. člena KZ), sodijo tudi tiste, na podlagi katerih je sodišče obsojenca opredelilo kot agresivno osebo. Gre za značajsko lastnost, ko je mogoče osebo opredeliti kot napadalnega, nasilnega človeka, kar ni mogoče posplošeno trditi za vse storilce kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Ta lastnost zato nima nobene zveze z znaki kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ.
V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zadostuje sklicevanje na pritožbene navedbe. V takem primeru zatrjevane kršitve ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/1, 81/5, 187.ZIZ člen 15. ZGD člen 511.ZS člen 110.UZIU člen 1.
zahteva za varstvo zakonitosti - prenehanje družbe zaradi pripojitve - izbris iz sodnega registra - univerzalno pravno nasledstvo - poprava tožbe - pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti - obveznost pravnih mnenj občne seje Vrhovnega sodišča
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojencu, ki je bil pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 1. in 3. odstavku 302. člena KZ, ni mogoče očitati, da je bil seznanjen, da ima opravka z uradno osebo in da je ravnal z naklepno krivdo, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZPP člen 377, 384, 384/3, 428, 428/4. ZTLR člen 81.
dovoljenost revizije - spor zaradi motenja posesti - zavrženje revizije
V motenjskih zadevah ni dovoljena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21609
KZ člen 224, 224/1.ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - poškodovanje tuje stvari - odgovornost za prekršek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav bi bilo mogoče v ugotovljenem načinu poškodovanja tuje stvari prepoznati tudi znake ustreznega cestnoprometnega prekrška, storjenega z naklepno krivdo, pa obsojenčeva odgovornost za kaznivo dejanje s tem ni izključena. Splošno pravilo namreč je, da odgovornost storilca za milejšo vrsto kaznivega ravnanja (prekršek) ne izključuje njegove odgovornosti za hujšo vrsto (kaznivo dejanje).
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev - pritožba - dovoljenost pritožbe - odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe
Stališče, da začne tudi rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti teči od zadnje vročitve pravnomočne odločbe, je v nasprotju z določilom 3. odstavka 421. člena ZKP. Ta določa, da se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti v roku treh mesecev od dneva, ko je obsojenec prejel pravnomočno sodno odločbo, in predstavlja izjemo od določila 4. odstavka 120. člena ZKP.