DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS07003
ZZZDR člen 52, 52/1.ZZK člen 5, 5/4.ZIZ člen 34, 34/2, 34/4, 169.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - razpolaganje s premoženjem zakonca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki sam ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati, svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZPP člen 98, 98/2, 101, 101/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2.
vročanje - nadaljevanje postopka - odločanje o pritožbi - univerzalni pravni nasledniki - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka pred drugostopenjskim sodiščem
Če tožeča stranka - gospodarska družba preneha obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Če pride do tega v pritožbenem postopku, potem, ko so bila opravljena vsa pritožbena procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje, lahko sodišče druge stopnje odloči o pritožbi. Postopek se nato nadaljuje, ko ga prevzame družbenik izbrisane gospodarske družbe kot njen univerzalni pravni naslednik, kar se je v obravnavanem primeru zgodilo z vložitvijo odgovora na revizijo, s čemer je bila hkrati izkazana odobritev procesnih dejanj vročitve sodbe druge stopnje in revizije pooblaščencu prvotne tožeče stranke (ki v trenutku vročitve ni imel več pooblastila, ker je to prenehalo zaradi prenehanja prvotne tožeče stranke).
ZZDej člen 35, 35/2, 35/4-4, 42, 42/1. ZUS člen 69, 69/2.
začasna odredba - podelitev koncesije
Finančna sredstva, vložena za zagotovitev in ureditev poslovnih prostorov, ki so zakonski pogoj za opravljanje samostojne zdravstvene dejavnosti in s tem tudi pogoj za podelitev koncesije, ne morejo predstavljati hujših škodljivih posledic v smislu določbe 2. odstavka 69. člena ZUS.
URS člen 26, 161.ZUstS člen 43, 45, 45/1, 45/2, 46, 46/1, 46/4.ZPP člen 14. ZPD člen 68, 68/1-6. ZP člen 9, 37, 37/3.
pravica do povračila škode - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dejavnost državnega organa ali nosilca javnih pooblastil - prekrški - začasen odvzem predmeta, uporabljenega v prekršku - poznejša razveljavitev zakona in odločbe o odvzemu
Delovanje pristojnega organa v skladu s pooblastili na podlagi zakona, čeprav kasneje razveljavljenega, ni protipravno dejanje, zato tudi ni odškodninske odgovornosti države.
URS člen 27.ZKP člen 3, 18, 18/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo proste presoje dokazov - domneva nedolžnosti
Sodišče ni sprejelo obsojenčeve obrambe, da ni storil kaznivega dejanja, na podlagi predloženih in izvedenih dokazov, ki jih je ocenilo tudi z vidika obrambnih ugovorov, pa je zaključilo, da je obsojenec storil obravnavano kaznivo dejanje in da je zanj kazensko odgovoren. Ob tem tudi ni ugotovilo, da glede odločilnih dejstev obstaja dvom, zaradi katerega bi obsojenca moralo oprostiti obtožbe, zato domneva nedolžnosti ni bila kršena.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nakazovanjem, da obsojenec ni storil predmetnega kaznivega dejanja, zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
osebno vročanje - vročitev odločbe stranki in pooblaščencu - rok za vložitev tožbe
Ni pomembno, če je upravni organ na izrecno zahtevo pooblaščenca vročil odločbo še stranki, čeprav jo je že pravilno vročil njenemu pooblaščencu. V ZUP ni podlage, da bi zaradi take vročitve rok za vložitev tožbe začel teči znova.
povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - amputacija dela kazalca desne roke - poškodba prsta - - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V obravnavanem primeru je bilo treba zmanjšati odškodnino za strah in odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti, ker je ob upoštevanju vseh okoliščin primera primerjava z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo za nepremoženjsko škodo primerljivega obsega, narekovala znižanje odškodnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21622
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2.
silobran - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in listinami - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec je potem, ko je po padcu obeh (njega in oškodovanca) vstal, oškodovanca, ki je v tem trenutku še ležal na tleh, močno brcnil v predel levega stegna.Tako ugotovljena dejstva ne glede na predhodno ravnanje oškodovanca in obsojenca ne omogočajo zaključka, da so v obravnavanem primeru podani elementi silobrana.
SZ člen 111, 117, 117/1, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/2, 128/3, 128/4.ZOR člen 360, 360/1, 371, 388.
privatizacija stanovanj - sklenitev prodajne pogodbe - zahteva za prodajo stanovanja - zastaranje tožbenega zahtevka - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Tožnikova pisna zahteva za prodajo stanovanja je bila pravočasna, saj je bila vložena v roku dveh let po uveljavitvi SZ. Tožnikova tožba zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe pa je prepozna, saj je vložena več kot pet let po zavrnitvi zahteve za prodajo, potem ko je že potekel splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Zastaranja tožnikove terjatve ni pretrgala vložitev tožbe s strani toženca zoper tožnika zaradi izpraznitve stanovanja.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče ugotovilo, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za varnost ljudi ter v zvezi s tem navedlo konkretne okoliščine, je tudi pravilno presodilo, da ni podlage za izrek hišnega pripora ali drugega milejšega ukrepa.
nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave - izvedenstvo
Center za kriminalistično-tehnične preiskave sicer ne sme biti odrejen za izvedenca v smislu 1. odstavka 249. člena ZKP, kar pa ne pomeni, da njegove strokovne ugotovitve ne morejo biti dokaz v kazenskem postopku. Seveda pa mora sodišče tako kot pri vsakem drugem dokazu v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti njegovo objektivnost in zanesljivost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21558
ZKP člen 359, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 180, 180/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posilstvo - uporaba sile
Če višje sodišče ne presodi vseh pritožbenih navedb (1. odstavek 395. člena ZKP), gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo. Če se ne, je v tem primeru podana kršitev po 2. odstavku 371. člena ZKP, ki pa jo je z zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče uveljavljati le, če je to vplivalo na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
Nastanek poškodb ni zakonski znak kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ, uporaba sile pri tem kaznivem dejanju pa ne pomeni nujno nastanka telesnih poškodb. Bistveno je, da je z njo objektivno mogoče zlomiti odpor oškodovanke.
Tožnik lahko zaradi spremenjenih okoliščin z oblikovalno tožbo zahteva razvezo pogodbe, ne more pa uspeti s tožbo na ugotovitev, da je pogodba razveljavljena.
Revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe (s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku) in zavrženju ugotovitvene tožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) je vložila samo tožeča stranka, zato revizijsko sodišče po ugotovitvi, da bi bilo treba po materialnem pravu tožbeni zahtevek zavrniti, sklepa pritožbenega sodišča ni moglo niti razveljaviti niti spremeniti (v sodbo, s katerim bi zavrnilo tožbeni zahtevek), ampak je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je bila ena izmed strojepisk pri krajevno pristojnem sodišču toženčeva izvenzakonska partnerka, sama po sebi ne vnaša dvoma v pravilnost in zakonitost odločanja pri krajevno pristojnem sodišču.