Tožnik lahko zaradi spremenjenih okoliščin z oblikovalno tožbo zahteva razvezo pogodbe, ne more pa uspeti s tožbo na ugotovitev, da je pogodba razveljavljena.
Revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe (s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku) in zavrženju ugotovitvene tožbe (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) je vložila samo tožeča stranka, zato revizijsko sodišče po ugotovitvi, da bi bilo treba po materialnem pravu tožbeni zahtevek zavrniti, sklepa pritožbenega sodišča ni moglo niti razveljaviti niti spremeniti (v sodbo, s katerim bi zavrnilo tožbeni zahtevek), ampak je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.
tožba - pravočasnost tožbe - tožba, poslana po telefaksu
Tožba, poslana po telefaksu, je pravočasna, če jo je sodišče prejelo pred iztekom roka, ki je določen za njeno vložitev. Sodišče prve stopnje mora zaradi ugotovitve pravočasnosti tožbe raziskati vse podatke, ki izkazujejo čas prispetja tožbe na sodišče.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
Odškodnina je pravilno odmerjena glede na razmere v času izdaje sodbe prve stopnje in prisojene zakonske zamudne obresti od takrat dalje. Razlogi za ustalitev sodne prakse na tem stališču res izvirajo iz časa, ko so se zaradi nenormalnih ekonomskih razmer in visoke inflacije porušila vsa vrednostna razmerja. Prav iz tega razloga so bile uzakonjene visoke zakonske zamudne obresti, ki so opravljale tudi vlogo valorizacije glavnice in jih ni bilo mogoče prisoditi za nazaj, ker bi to pripeljalo do dvojne valorizacije.
Zmotno je tožnikovo revizijsko stališče, da je treba zaradi spremenjenih ekonomskih razmer v njegovi zadevi spremeniti dosedanjo sodno prakso. Čeprav je inflacija res bistveno nižja, pa je v času izdaje sodbe prve stopnje še vedno veljala taka zakonska ureditev zamudnih obresti, ki je pri njihovi višini upoštevala valorizacijsko funkcijo zamudnih obresti.
Tožnikov glavni in podrejeni tožbeni zahtevek temeljita na istem škodnem dogodku, na isti škodi in sta tudi iste vrste, saj sta oba denarne narave. Razlikujeta se delno le glede višine zahtevane glavnice, predvsem pa glede vprašanja pričetka teka zakonskih zamudnih obresti. Te razlike ne utemeljujejo uveljavljanja dveh denarnih zahtevkov v razmerju eventualne kumulacije.
Dejanska podlaga odločitve na podlagi 41. člena ZAzil so okoliščine, ki izkazujejo, da prosilec ni predložil ustreznega dokaza oziroma da na podlagi predloženega sploh ni mogoče izkazati, da so se zanj spremenile okoliščine po izdaji prejšnje odločbe. Dejstvo, da k novi prošnji niso priložena nobena dokazila, ni odločilno pri presoji uporabe določbe 41. člena ZAzil, ker ZAzil za vložitev ponovne prošnje ne zahteva prilog v obliki pisnih dokazil.
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja, na obveznost, naloženo z upravno odločbo, ne morejo imeti vpliva, saj nimajo za posledico pretrganja kontinuitete pravne osebe. Pri preoblikovanju družbenega podjetja v holding podjetje, na podlagi določb Zakona o podjetjih, ostane prvotno družbeno podjetje pravna oseba.
ZDen člen 9. ZUS člen 73. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
upravičenec do denacionalizacije
Ker tožeča stranka ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, in ker tudi ni dokazala, da je bila zaradi drugih razlogov internirana ali da bi se borila na strani protifašistične koalicije, ni upravičena do denacionalizacije.
ZUP (1986) člen 267, 267-3. ZUS člen 59, 59/1, 73.
upravni postopek - ničnost odločbe
V postopku za izrek ničnosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.
odgovornost za škodo povzročeno s vojaškim vozilom - pasivna legitimacija Sklada RS za sukcesijo - pasivna legitimacija občine - pravno nasledstvo občin
V Zakonu o Skladu RS za sukcesijo ali v kakem drugem pozitivnem pravnem viru ni podlage za pasivno legitimacijo sklada v odškodninskem sporu zaradi škode, ki jo je oškodovancu povzročil mobilizirani vojak, ki je z vojaškim tovornjakom peljal na zbirno mesto za orožne vaje.
Sedanja MO ..., ki jo je po ustavni ureditvi samoupravna lokalna skupnost, glede delovanja prejšnjega občinskega organa za ljudsko obrambo ni pravna naslednica prejšnje Občine ..., ki je bila družbenopolitična skupnost.
vrnitev premoženja - kmetijska zemljišča - kompleks kmetijskih zemljišč
Če zemljiškoknjižno stanje parcel v kompleksu kmetijskih zemljišč ni usklajeno s stanjem parcel v naravi, se podržavljena zemljišča, ki ležijo v območju kompleksa kmetijskih zemljišč, ne vračajo v last in posest, temveč se v korist upravičenca vzpostavi lastninska ali solastninska pravica.
začasna odredba - pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode
Zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode mora tožnik izkazati že v zahtevi in konkretno navesti in pojasniti okoliščine v zvezi z njenim nastankom. Zgolj zatrjevanje, da bi ta nastala že z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijane odločbe, ne more izkazovati tega zakonskega pogoja.
ZDDPO člen 15, 16. Slovenski računovodski standard 1.1.
davek od dobička pravnih oseb - amortizacija kot odhodek - slovenski računovodski standardi
Podlaga za odpis amortizacije kot odhodka v postopku odmere davka od dobička pravnih oseb je izkazano lastništvo nad osnovnimi sredstvi ali pravica do finančnega najema. Sredstva, ki se amortizirajo ter pričetek obračunavanja amortizacije, določajo slovenski računovodski standardi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poznanstvo sodnikov višjega sodišča s stranko
Samo srečevanje višjih sodnikov s tožencem zaradi dela v isti zgradbi in znanstvo z njim ni drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Sodniki morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, zlasti še o premoženjskopravnih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko.
ZLS člen 67, 67/2.ZUP člen 241, 241/2. ZUS člen 25, 25/1.
podelitev koncesije - odločba o izbiri koncesionarja - stvarna pristojnost
Ker je odločbo o izbiri koncesionarja izdal župan občine, za odločanje o tej upravni stvari pa je, na podlagi 2. odstavka 67. člena ZLS, stvarno pristojna občinska uprava, je o zadevi v upravnem postopku na prvi stopnji odločal stvarno nepristojen organ.
Tožeči stranki je bil sklep o zavrženju pritožbe vročen 22.6.2002 in ker bi 15-dnevni rok za pritožbo potekel v nedeljo, 7.7.2002, se je v skladu z določbo 4. odstavka 111. člena ZPP, v zvezi s 16. členom ZUS, iztekel rok v ponedeljek, 8.7.2002. Zato je pritožba, poslana s priporočeno pošto dne 9.7.2002, prepozna in jo je sodišče prve stopnje kot tako pravilno zavrglo na podlagi določbe 1. odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 177/3, 376, 376/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - padec v nezavarovano odprtino - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
3 do 4 metre globoka nezavarovana in premalo osvetljena odprtina predstavlja v nočnem času povečano nevarnost za nastanek poškodbe.
Res začne po določbi prvega odstavka 376. člena ZOR zastaranje teči takrat, ko oškodovanec zve za obseg škode in za tistega, ki jo je povzročil. Za obseg škode zve praviloma takrat, ko je zdravljenje zaključeno oziroma ko se njegovo zdravstveno stanje stabilizira. Tudi če se tožnica ni udeležila zadnjega naročenega kontrolnega pregleda 28.11.1994, to ne pomeni niti, da je bilo zdravljenje že zaključeno ob prejšnjem kontrolnem pregledu, pa tudi ne, da se je že prej zavedala celotnega obsega škode.
Glede na določilo 24. člena CZ/76 je tožnik s tem, ko je v polje 8 UCD navedel kot carinskega zavezanca sebe, prevzel odgovornost plačila carine in drugih uvoznih dajatev, če uporabnik blaga svoje obveznosti izvoza predelanega blaga ne bo izpolnil.
Z enotnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo se določa le pravica investitorja do gradnje pod določenimi pogoji. Ker izvršitev enotnega dovoljenja za gradnjo ni mogoča, ni možna izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS.