• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSLJ Sodba I Cp 1118/2025
    1.10.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00097497
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 84. SPZ člen 47, 47/2
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje bivših zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - darilna pogodba - tožba za vrnitev darila - kavza pogodbe - skupna vlaganja - dokazi in dokazovanje

    Pri zahtevku za vračanje daril med zakoncema je odločilnega pomena, kakšna je bila kavza sklenjenega pravnega posla med zakoncema.

  • 2.
    VSLJ Sodba II Cp 1291/2025
    30.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00097481
    OZ člen 10, 131, 149
    padec - mokra in spolzka tla - padec na mokrih stopnicah - odgovornost upravljalca plaže - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - čiščenje - zaščitni ukrepi

    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo pretirano in neživljenjsko, če bi od upravljavca plaže zahtevali, da bi s stopnic alge odstranjeval tako pogosto, da te sploh nikoli ne bi bile zdrsljive, in sicer če je nameščena ograja, ki take zdrse lahko dobro prepreči. Taka obveznost poleg namestitve varovalne ograje bi pomenila pretirano breme za upravljavce vseh obalnih površin, ki imajo urejen dostop do morja. Zavrniti je torej treba očitek, da če bi hotel čistil alge, ne bi padel, četudi se ne bi držal za ograjo, ker velja ravno obratno.

  • 3.
    VSLJ Sodba II Cp 1004/2025
    25.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSLJ00097136
    OZ člen 943, 943/1, 944. ZPP člen 212, 215, 224, 224/1, 443, 443/1.
    trditveno in dokazno breme - nastanek zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - ugovor fingiranosti - izključitev odgovornosti zavarovalnice - predlog za postavitev izvedenca - uradni zaznamek - javna listina

    Dokazno breme se sploh še ni prevesilo na stran toženke, saj je bilo (osnovno) trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera na tožnici, ki pa mu ni zadostila. Glede na vsebino toženkine utemeljitve, zakaj njena odgovornost ni podana, toženka v konkretnem primeru ni uveljavljala ugovora fingiranosti, temveč splošni ugovor nenastale pravice (da zavarovalni primer sploh ni nastal).

  • 4.
    VSLJ Sodba II Cp 54/2025
    22.9.2026
    ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00097469
    OZ člen 83, 953, 953/1
    kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - (ne)jasno pogodbeno določilo - vdor vode - cesta - škoda na vozilu - zavarovalno kritje - prostovoljno zavarovanje

    Avtomobilsko kasko zavarovanje, s katerim stranki določita obseg zavarovalnega kritja, ni obvezno zavarovanje. Zato je povsem dopustno, da zavarovalnica ocenjuje tveganje, ki ga bo prevzela s sklenitvijo zavarovanja za določeno nevarnost.

    Po splošnih pogojih zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh, ki nastane: zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali vožnje po poplavljeni cesti in zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila, razen ko se rešuje ljudi in premoženje. Gre za vrsto izključitve, ki je vezana na vnaprej določene objektivne okoliščine, neodvisne od volje strank.

  • 5.
    VSLJ Sodba I Cp 697/2025
    17.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSLJ00097129
    OZ člen 58, 86, 87, 190, 198. ZZK-1 člen 6. SZ-1 člen 84, 84/4. ZPP člen 8.
    najemna pogodba - ničnost najemne pogodbe - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - zaznamba - nedovoljena gradnja - uporabnina - neupravičena pridobitev - dokazna ocena - nepristranskost sodnika
    • Obravnavani najemni pogodbi sta bili sklenjeni v nasprotju s prisilnim predpisom, pri čemer je bila prepoved vpisana tudi v zemljiško knjigo, z njo pa sta bili obe pogodbeni stranki seznanjeni. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta nični. Drugačno stališče bi izvotlilo namen zakonske prepovedi, zaznambe v zemljiški knjigi in inšpekcijske odločbe, saj bi lastniku kljub ugotovljeni nelegalni gradnji omogočilo, da z nepremičnino še naprej razpolaga v pravnem prometu in z njenim oddajanjem ustvarja dohodek.

      V razmerju med lastnikom in nelastnikom zadošča, da lastnik zatrjuje in dokaže, da je sam lastnik sporne nepremičnine, da jo je toženec brezplačno uporabljal in da za tako uporabo nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni in obogatitve na drugi strani.

  • 6.
    VSLJ Sodba II Cpg 199/2026
    17.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096746
    ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 275, 418, 427. SPZ člen 67, 67/2, 67/8, 68, 115, 117, 118, 118/2, 118/4, 118/4-2, 118/5.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - ugovor prekluzije - upravnik - upravnik poslovne stavbe - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija upravnika - določitev upravnika - obratovalni stroški - stroški najemnika - prevzem dolga - ključ delitve stroškov - stroški dobavitelja - stroški dobave toplotne energije - dobava električne energije - subrogacija po zakonu - zakonske zamudne obresti - stroški pravdnega postopka

    Obstoj ločenega sklepa o imenovanju upravnika ni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe o upravljanju, ki je podpisana s strani etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot 50 % solastniških deležev.

    Stroški upravljanja in obratovanja, ki izvorno bremenijo etažnega lastnika, se v okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij lahko prenesejo na najemnika oziroma uporabnika poslovnega prostora.

    Ker je vtoževane stroške toplotne in električne energije, ki bi jih dobaviteljem morala plačati tožena stranka, dobaviteljem plačala tožeča stranka, ki je imela kot upravnica stavbe pravni interes za izpolnitev obveznosti dobaviteljem toplotne in električne energije, je ob izpolnitvi obveznosti po samem zakonu nanjo prešla terjatev dobaviteljev proti toženi stranki.

    Tožeča stranka je prošnjo za preložitev naroka vložila zaradi odsotnosti zakonite zastopnice, kar pomeni, da gre za stroške, ki so tožeči stranki nastali zaradi naključja, ki se je njej primerilo, zato ne glede na uspeh v postopku ni upravičena do njihove povrnitve s strani nasprotne stranke.

  • 7.
    VDSS Sodba Pdp 385/2026
    17.9.2026
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
    VDSS00097656
    ZPP člen 7, 18, 212, 274, 354, 354/3, 360, 360/1. URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
    opcijska oblikovalna pravica - obračun davkov in prispevkov - nakupna opcija - prekinitev delovnega razmerja - razlaga pogodbenih določil - kontinuiteta delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča

    Tožniku sta poslovodna funkcija in delovno razmerje s toženko neprekinjeno trajala do 3. 10. 2020. Nepravilno je stališče toženke, da je oktobra 2018 ob izteku prvega in začetku drugega mandata na funkciji tožniku prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni bilo prekinjeno, kar pomeni, da se navedeni pogoj "da ta pogodba in delovno razmerje prenehata" ni izpolnil.

    Vrhovno sodišče RS je v sodbah VIII Ips 226/2017, VIII Ips 47/2020 in številnih drugih uveljavilo novo sodno prakso in zavzelo jasna stališča, da upoštevajoč pravila o sodni pristojnosti delovno sodišče odloča o zasebnopravnem razmerju med delavcem in delodajalcem ob uporabi postopkovnih pravil ZDSS-1 in ZPP. O vprašanju plačila oziroma obveznosti plačila davkov in prispevkov kot javnopravnem razmerju odloča FURS, sodno varstvo pa je zagotovljeno v upravnem sporu. Dolžnost obračunavanja davkov in prispevkov od prejemkov iz delovnega razmerja in dolžnost plačila za delavca je že zakonska dolžnost izplačevalcev (delodajalcev) in ne spada v sodni izrek. Obveznost davčnega odtegljaja in plačila prispevkov v času odločanja o utemeljenosti zahtevka iz naslova plačila niti še ni nastala.

  • 8.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1192/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096979
    URS člen 22. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1. OZ člen 39, 101. ZPP člen 8.
    kupoprodajna pogodba - dopustna podlaga pogodbe - prenos lastninske pravice - izročitev motornega vozila - nedopustna podlaga pogodbe - nična pogodba

    Pogodbena podlaga vseh nadaljnjih prenosov lastninske pravice od A. A. do toženca ni bila v sklenitvi kupoprodajne pogodbe za vozilo za dogovorjeno kupnino, temveč v sklepanju verige pogodb za zameglitev sledljivosti vozila ter oškodovanje tožnika, zato so omenjene pogodbe nične, pogodbeniki pa slaboverni. Prav tako je nična tudi prva pogodba med tožnikom in A. A., ki je bila sklenjena z enakim nemoralnim namenom, in sicer ogoljufati tožnika in si prilastiti protipravno premoženjsko korist.

  • 9.
    VSLJ Sodba II Cp 924/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00097341
    OZ člen 569, 569/1
    ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe

    Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki izročil 7.000,00 EUR kot posojilo, toženka pa posojenega zneska ni vrnila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 569. člena OZ in toženki naložilo njegovo vračilo.

  • 10.
    VSLJ Sodba II Cp 1960/2025
    9.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097095
    OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 8
    posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - rok za vrnitev posojila - zastaranje - začetek teka zastaranja - začetek teka zastaralnega roka

    Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da pravdni stranki nista določili roka za vrnitev posojila, zato je v skladu z drugim odstavkom 574. člena treba ugotavljati, ali je mogoče rok ugotoviti iz okoliščin primera. Ker je ugotovilo, da tudi to ni mogoče, je po drugem delu drugega odstavka 574. člena OZ pravilno določilo primeren rok za vrnitev posojila. Pri tem je pravilno izhajalo iz stališč pravne teorije, da je treba v primeru nedoločenega roka posojilojemalcu omogočiti, da lahko posojilo porabi, in nato dodati še primeren čas, da si priskrbi enakovredne stvari iste kakovosti.

  • 11.
    VSLJ Sodba I Cp 1544/2025
    9.9.2026
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097091
    ZNPosr člen 2, 2-5, 5, 5/2, 13, 13/4. OZ člen 130. ZPP člen 337
    iura novit curia - lex specialis - pogodba o nepremičninskem posredovanju - pogodbeno razmerje - provizija za nepremičninsko posredovanje

    Tretja oseba ni stranka pogodbe o posredovanju oziroma naročitelj in zato zgolj na podlagi pogodbe o posredovanju, sklenjene med nepremičninsko družbo in prodajalcem, ne more biti zavezana k plačilu provizije. Aktivnosti, ki jih nepremičninska družba opravlja s tretjo osebo, zato pomenijo nujna ravnanja, ki jih nepremičninska družba mora opraviti za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti do naročitelja. Ne more pa na tej podlagi nastati še dodatno pogodbeno razmerje s tretjo osebo.

  • 12.
    VSLJ Sodba I Cpg 112/2026
    8.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096739
    OZ člen 82, 82/1, 323, 323/1. ZPP člen 11, 11/1, 115, 115/1, 279c, 279c/5, 285, 286a, 286a/4, 286a/5, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    razlaga pogodbe - jasna pogodbena določila - novacija - pravica do izjave - zamenjava pooblaščenca - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - substitut - pripravljalni narok - prepozna vloga - prekluzija - sodba presenečenja

    Očitek ravnanja, ki ne ustreza zahtevani skrbnosti, se nanaša na tožničino prepozno angažiranje nove pooblaščenke in ne na dejstvo, da je tožnica pooblaščenko zamenjala. Stranka ima pravico svobodno izbrati in zamenjati odvetnika, vendar to ne vključuje pravice zahtevati preložitve že dalj časa razpisanega naroka, če je potrebo po tem povzročila sama s pozno pooblastitvijo novega odvetnika.

    Časovna stiska sedanje pooblaščenke ni nastala zaradi nepredvidljivega dogodka zunaj pritožničine sfere, temveč je bila posledica njene lastne odločitve, da po preklicu pooblastila več mesecev ne angažira drugega pooblaščenca. Sodna praksa je že zavzela stališče, da nepripravljenost novega odvetnika na narok ne pomeni upravičenega razloga za preložitev, kadar bi stranka tak položaj s pravočasnim ravnanjem lahko preprečila.

  • 13.
    VSMB Sklep II Cp 535/2026
    7.9.2026
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSMB00097018
    OZ člen 299, 299/1, 378. SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45, 46. ZIZ člen 23, 23/2.
    spor majhne vrednosti - terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - aktivna legitimacija upravnika - omejeni pritožbeni razlogi - verodostojna listina kot dokaz - tek zakonskih zamudnih obresti

    Za nastanek zamude ni potreben poziv upravnika k plačilu prispevka v rezervni sklad, saj zamuda nastane po poteku roka, ki je določen za plačilo.

  • 14.
    VSLJ Sklep II Cp 1003/2025
    4.9.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096934
    URS člen 22. OZ člen 255, 256, 256/3, 257. ZD člen 28, 28/2, 28/3, 28/4, 30. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    paulijanska tožba (actio pauliana) - oporočno dedovanje - zapuščinski postopek - odsotnost stranke z zaslišanja - substanciran dokazni predlog - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

    Izpodbojna je le tista opustitev (tisto neuveljavljanje nujnega deleža), ki prepreči povečanje dolžnikovega premoženja in s tem vpliva na njegovo zmožnost poplačila upnikove terjatve. Zato je treba oceniti, ali bi bil dedič v zapuščinskem postopku sploh upravičen do nujnega deleža. Ta se izračuna na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. Predstavlja jo seštevek čiste zapuščine (drugi in tretji odstavek 28. člena ZD) in vrednosti določenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za življenja. Pri izračunu nujnega deleža se darila upošteva neodvisno od volje dedičev (četrti odstavek 28. člena ZD).

  • 15.
    VSLJ Sodba I Cp 2155/2025
    2.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096682
    OZ člen 168, 239, 240, 365, 640, 665, 776. ZGO-1 člen 85, 86, 87, 88. ZPP člen 8, 108.
    jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine - nekvalitetno izvedena dela - neizvedena dela - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - dokazna ocena - pretrganje zastaranja

    Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se seznani z navedbami obeh strank, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se v obrazložitvi odločbe opredeli do tistih navedb, ki so dopustne in bistvene za odločitev. Sodišče se s pravnim naziranjem tožnikov glede solidarne odgovornosti izvajalca in nadzornika ni le seznanilo, temveč ga je tudi obravnavalo, in pojasnilo zakaj ga je v obravnavanem primeru zavrnilo. Ni treba, da sodišče v sodbi izrecno povzame (prepiše) vso (večkrat ponovljeno) trditveno podlago tožeče stranke, vključno z vsemi stališči teorije in sodne prakse, na katero se je opirala in jo večkrat citirala v svojih vlogah (in kar ponavlja tudi v pritožbi). Zadošča, da se do njih vsebinsko opredeli, kar je v obravnavanem primeru storilo.

  • 16.
    VSLJ Sodba I Cp 1119/2025
    2.9.2026
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096053
    ZVO-2 člen 233, 233/4. URS člen 121. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 5, 5/1.
    spor majhne vrednosti - javno pooblastilo - upravni akt - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - gospodarska javna služba - obvezna državna gospodarska javna služba - komunalni odpadki - obveznost plačila komunalnih storitev

    Pravne osebe lahko dobijo javno pooblastilo le z zakonom ali na njegovi podlagi (121. člen Ustave). Določitev zbirnega mesta zato ni upravni akt. Način določitve zbirnega mesta je skladno s četrtim odstavkom 233. člena ZVO-2 in Uredbo, določen v Odloku. Odlok ne daje nobene podlage za razumevanje, da je pristojnost za določitev zbirnega mesta prenesena na tožnico. Razmerje med pravdnima strankama, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavana terjatev, je deloma urejeno s prisilnimi predpisi, a zaradi tega ni izgubilo narave pogodbenega razmerja. Tako tožnica kot toženec sta obveznosti iz pogodbenega razmerja dolžna izvrševati v skladu s predpisi, o sporih o pravilnem izpolnjevanju obveznosti pa se odloči v pravdnem postopku.

    Upoštevanje tožničine razlage, po kateri sme sama določiti zbirno mesto in pri tem upoštevati le, da je en meter oddaljeno od ceste, primerne za dostop smetarskega vozila, bi lahko privedlo do situacije, ko bi bilo zbirno mesto poljubno oddaljeno od uporabnikovega objekta. Tako razumevanje ni skladno z Uredbo, po kateri je izvajalec javne službe dolžan zagotavljati zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Nesprejemljivo je tudi z vidika uporabnikove obveznosti, da uredi (in redno ureja) zbirno mesto. Uporabnik lahko to obveznost izpolni le, če je zbirno mesto na zemljišču v njegovi lasti; sicer tako ravnanje terja dogovor z lastnikom zemljišča, kjer je določeno zbirno mesto. Sprememba zbirnega mesta tako ne more biti v izključni domeni izvajalca javne službe.

  • 17.
    VSLJ Sodba I Cp 9/2025
    2.9.2026
    VARSTVO POTROŠNIKOV - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096389
    URS člen 2, 22, 23, 33, 155. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 86, 88, 88/1, 88/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
    kredit v CHF - varstvo potrošnikov - ničnost kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - sodna praksa SEU - ničnost pogodbenega določila - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - delna ničnost - konverzija

    Že zgolj pogodbena možnost konverzije ne nevtralizira valutnega tveganja, na način da s tem pojasnilne dolžnosti ni bilo potrebno izvesti ali da bi tako pogodbeno določilo že samo po sebi pomenilo, da je kreditojemalec prejel ustrezna pojasnila oziroma informacije. Prav nasprotno - sodišče mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena na ustrezen način oziroma z ustrezno vsebino, pogodbena klavzula o konverziji pa je pri tem lahko le eden od kazalnikov na to, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena. Povedano drugače, vnos take klavzule v pogodbo bi lahko pomenil, da so se pogodbene stranke s tem skušale izogniti neomejenemu valutnemu tveganju kreditojemalca za primer zelo velike depreciacije.

  • 18.
    VSLJ Sodba I Cpg 395/2025
    1.9.2026
    POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096387
    OZ člen 198.
    prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - pravica uporabe - preklic - uporabnina - plačilo uporabnine

    Toženka je s sklicevanjem na Pogodbo svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da ima pravni naslov za dostop do svoje nepremičnine preko spornih nepremičnin, zadostila. S tem pa se je trditveno in dokazno breme o tem, da je pravica do dostopa prenehala, ker je bila bodisi podeljena le začasno, ali pa da se je ločila od v tem postopku spornih nepremičnin, prevalilo na tožnico.

  • 19.
    VSLJ Sodba II Cp 1617/2025
    28.8.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095803
    OZ člen 287, 287/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - opomin - vrstni red vračunavanja izpolnitve - ugovor pobota - pogoji za pobot terjatev - materialnopravni pobot

    V obravnavanem primeru tako ni mogoče govoriti o pobotu, saj toženka ni podala pobotne izjave, niti ni v postopku uveljavljala procesnega pobota. Ustaljena sodna praksa zahteva jasno in določno pobotno izjavo pri materialnopravnem pobotu ter jasno in določno uveljavitev pobotnega ugovora pri procesnem pobotu. Sam obstoj preplačila ali dejstvo, da dolžnik pri plačilu ni specificiral posameznih računov, ne pomeni pobota. Zato pritožbene navedbe, ki naknadno kvalificirajo preplačilo kot pobotanje, nimajo podlage ne v OZ in ne v institutu procesnega pobota po ZPP.

  • 20.
    VSLJ Sodba II Cp 278/2025
    27.8.2026
    VARSTVO POTROŠNIKOV - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095898
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. OZ člen 5, 371, 372. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZPotK-2 člen 12, 12/2, 12/2-22.
    varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - sodna praksa SEU - uporaba sodne prakse - načelo lojalne razlage - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - retroaktivnost - konverzija - nepošten pogodbeni pogoj - ugotovitev ničnosti pogodbe - prosta dokazna ocena - odločilni razlogi - dokazna ocena verodostojnosti prič

    Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je toženka predstavila tožnikoma predvsem prednosti kredita v CHF, in sicer, da je tovrsten kredit ugoden (cenejši za 40.000,00 EUR od evrskega kredita) in varen (zaradi stabilnosti valute CHF in možnosti konverzije kredita v primeru morebitnih neugodnih sprememb menjalnega tečaja), zaupanje v sklenitev tovrstnega posla pa je povečala informacija, da imajo tudi zaposleni v banki sklenjene tovrstne kredite. Glede valutnega tveganja pa je toženka seznanila tožnika z obstojem tveganja, ne pa tudi v zadostni meri z njegovim dejanskim obsegom.

    V pritožbi izpostavljena pojasnila bančnega referenta o tem, da obstaja možnost bistvenih sprememb menjalnega tečaja, ob siceršnji predstavitvi, ki je dejansko negirala možnosti uresničitve takšne bistvene spremembe (čeprav je ravno v dolgoročnih obdobjih realno pričakovana, le ni je mogoče napovedati), saj je izhajala iz predpostavke, da tudi, če bo prišlo do spremembe menjalnega tečaja, bo le-ta minimalna, zato niso takšna, da bi omogočala zaključek, da bi se tožnika lahko zavedala realnega (celo pričakovanega) in dejanskega obsega valutnega tveganja, kaj šele finančnih posledic.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>