CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00089328
OZ člen 636, 649, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/3. ZVPot člen 37a, 37b, 38, 38/2. ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 350, 350/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 104
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - garancija - možnost preizkusa sodbe - pojem protispisnosti - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - jamčevalni rok - gradbena pogodba - varstvo potrošnikov - posebne gradbene uzance - pravočasno obvestilo o napaki - skrite napake - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec ustrezne stroke - pravočasnost vložitve tožbe - jamčevalni zahtevek - razbremenitev odgovornosti za napake - pravilna uporaba materialnega prava - sanacija - stroški odprave napak - potrebni stroški - kršitev načela kontradiktornosti postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Odgovornost za solidnost gradbe, kot jo uveljavljata tožnika v tožbi, je predpisana v prvem odstavku 662. členu OZ. Gre za posebno odgovornost, ki se nanaša na napake, ki zadevajo solidnost objekta. OZ sicer pojma napake v solidnosti gradnje ne opredeljuje, vendar pa je 104. člen v času gradnje veljavnih PGU v zvezi s tem uporabljal izraz pomanjkljivosti (napake) objekta glede njegove trdnosti in varnosti.
Pri odgovornosti za solidnost gradnje, je za obvestilo (notifikacijo) napake predviden daljši, šestmesečni rok (prvi odstavek 663. člena OZ) in ne znaša en mesec, kot je to določeno na splošno pri podjemni pogodbi v 634. členu OZ. Ker pa gre v tem primeru za pogodbo med potrošnikom in izvajalcem rok za obvestilo o drugih napakah, ki ne vplivajo na solidnost gradbe, znaša dva meseca od odkritja napake, saj je treba uporabiti ZVPot kot specialnejši predpis (37.a in 37.b člen v zvezi z drugim odstavkom 38. člena ZVPot).
Nadaljnji pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za solidnost gradbe je, da mora vzrok za napako v gradbi izvirati iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. Samo na tak način se izvajalec lahko razbremeni odgovornosti za napako v solidnosti gradnje.
Med stroške odprave napak spadajo namreč vsi stroški, ki so potrebni, da je opravljen posel povsem pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je izvajalec/podjemnik, ki za napako odgovarja, zavezal opraviti s sklenitvijo gradbene/podjemne pogodbe z naročnikom.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089299
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87
kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - razlaga prava EU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pojasnilna dolžnost banke - razlogi za ničnost - valutna klavzula v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - neenotna sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - retroaktivna uporaba zakona - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - banka - profesionalna skrbnost - graja dokazne ocene - pavšalnost navedb - trditveno breme - nesklepčnost - pobot terjatev
Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zmotne tožnikove navedbe na zadnji strani pritožbe, da ni dolžan izvesti pobota svoje terjatve z nasprotno terjatvijo nasprotne stranke in da torej lahko terja celoten znesek kredita, kolikor ga je odplačal toženki. Četudi je bila pogodba nična, je tožnik (najmanj) glavnico moral vrniti, zato (vsaj) s prejemom glavnice toženka ni prejela nečesa, do česar ne bi bila upravičena. Drugačno razlogovanje je izrazito neracionalno, v nasprotju z načelom procesne ekonomije in v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00088941
OZ člen 193, 771. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 48. ZPP člen 7, 95.
neupravičena obogatitev - plačilo stroškov - pravnomočna odločba - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - zastopanje na podlagi odločbe o bpp - stroški stranke postopka - plačilo za delo - prevzemnik naročila - obveznosti prevzemnika naročila - izročitev denarnih sredstev - dajanje računa - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe
Prevzemnik naročila mora dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne. Denar, ki ga je Banka A. d. d. nakazala tožencu, je bil ta dolžan izročiti tožnici ne glede na to, ali je šlo za zastopanje po odločbi o Bpp ali "zgolj po pooblastilu".
Ker za pravdne stroške obstaja pravnomočna odločba sodišča, je neutemeljena trditev toženca, da bo tožnica neupravičeno obogatena. Ker je ta odločba pravnomočna, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z njeno pravilnostjo v vsebinskem smislu, kar načenja toženec v pritožbi. Toženec je bil za svoje delo plačan s strani službe za Bpp, za neizročitev denarja iz naslova pravdnih stroškov, ki so bili prisojeni njegovi stranki, pa ni navedel nobene utemeljene podlage.
Toženec je teku zamudnih obresti nasprotoval že v postopku na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je brez trditvene podlage navedlo, da je bil toženec nepošten in da je zato tožnica na podlagi 193. člena OZ upravičena do zakonskih zamudnih obresti od dneva pridobitve. Ta kršitev razpravnega načela (7. člen ZPP) je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089334
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24
kreditna pogodba v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - obstoj verjetnosti terjatve - valutno tveganje - banka - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - pojem povprečnega potrošnika - načelo dobre vere in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na diametralno nasprotne navedbe tožnikov in toženke razlogi sodišča prve stopnje za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče zato niso sprejemljivi. Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje tako sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
OZ člen 247, 247/1, 247/2, 252, 253, 253/1, 253/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodbena kazen zaradi zamude - polna odškodnina - zmanjšanje pogodbene kazni -pogodbena kazen in odškodnina - dvojni pomen pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - trditveno in dokazno breme - vrnitev stanovanja - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov
V splošnem drži, da je pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo najetega stanovanja, ki je domovanje družine, v višini trikratnika najemnine visoka. A poleg te okoliščine ima sodišče pred seboj le še dejstvo, da toženka z izročitvijo stanovanja ni zamudila zgolj zaradi nezakrivljenega razloga iz svoje sfere ali vsaj le minimalne stopnje neskrbnosti. Glede na to in ker je namen pogodbene kazni tudi pritisk k spoštovanju pogodbene zaveze oziroma preprečitev, da bi se toženki kot najemnici kršitev najemne pogodbe splačala, dogovorjena kazen ni nesorazmerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - dodatna dela
Glede na ugotovljen neobstoj dogovora glede cene dodatno dogovorjenih del je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo drugega odstavka 642. člena OZ. Vendar je pritrditi tožeči stranki, da navedene določbe ne bi smelo uporabiti tudi glede prvotno dogovorjenih del, ki so že bila plačana, saj sta se glede cene teh del stranki dogovorili.
Ob dogovoru, da se je tožnik A. A. zavezal plačati kupnino za nepremičnino pred sklenitvijo glavne pogodbe, je povsem jasno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da lahko to, vnaprej plačano kupnino, v primeru nesklenitve glavne prodajne pogodbe zahteva nazaj. Posebna dodatna opredelitev glede tega v sami predpogodbi ni potrebna, ker podlago za to daje že OZ v določbah o neupravičeni obogatitvi. Tako so brezpredmetni pritožbeni očitki, da tožnikova terjatev v predpogodbi ni bila opredeljena po temelju, višini in glede dospelosti. Povsem življenjsko logična je tako tudi povezava med terjatvijo tožnika, ki ima podlago v zakonskih določbah, in hipoteko, ustanovljeno zaradi zavarovanja tožnikove terjatve za primer nesklenitve glavne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.
odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu - vmesna sodba v odškodninskem sporu - odločitev po temelju - temelj odškodninske odgovornosti - obstoj nepremoženjske škode - poškodba pri padcu po stopnicah - zdrs na stopnicah - drsnost stopnic - tek - mnenje izvedenca za varstvo pri delu - formalne zahteve - neobvezni standard - popravilo in vzdrževanje stopnic - stanje pred škodnim dogodkom - dejavniki tveganja - zavod za prestajanje kazni zapora - naloge pravosodnih policistov - nujnost ukrepa - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - zagotavljanje varnih delovnih pogojev - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - pričakovan dogodek - predvidljiva škoda - objektivna predvidljivost - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca - opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu - pravilna dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nesrečno naključje
Bistveno pri zadevi je, da je tožnik po stopnicah hitel. Hitel (tekel) pa je z utemeljenim razlogom, ki mu ga nikakor ni mogoče šteti v škodo. Kot paznik se je odzval na alarm, kar je nujna, urgentna situacija, na katero je treba reagirati kakor hitro je mogoče. Ker je to v zaporu pričakovani riziko, je treba računati, da se po stopnicah tudi teče, čemur sicer, kot je poudaril tudi izvedenec, stopnice niso namenjene. Mnenje izvedenca, da zaščitni trakovi na predmetnih stopnicah v zaporu svoje funkcije niso opravljali, se tako izkaže za utemeljeno, pravilno. Morali bi biti nameščeni tako, da ne bi omogočali zdrsa, če nekdo po njih teče. Zaščitene bi morale biti torej celo nadpovprečno, torej bolj kot sicer vsake druge stopnice, denimo v stanovanjskem bloku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089197
ZPP člen 196, 214, 214/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. ZD člen 145, 145/1
zamudna sodba - spor glede obsega zapuščine - tožba za ugotovitev lastninske pravice - pasivna legitimacija - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - priznanje dejstev - afirmativna litiskontestacija - enotno in nujno sosporništvo - podredni zahtevek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna obveznost dedičev - solidarni dolžniki - povrnitev vrednosti vlaganj - prehod koristi - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da med sodediči glede zapustnikovega premoženja nastane skupnost, pri čemer je dediščina njihova skupna lastnina, pri kateri deleži niso določeni in predstavlja nedeljivo celoto. Takšna skupnost praviloma traja vse do takrat, ko zapuščino razdelijo med seboj. Do takrat dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Zaradi narave skupnostnega razmerja je spor glede obsega zapuščine mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče, zato so dediči enotni in tudi nujni sosporniki. To velja tako v primerih, ko je spor med sodediči (na eni strani) in tretjim kot v sporih med samimi sodediči. Nujno sosporništvo je procesna nujnost in ni odvisno od morebitnih priznanj posameznih dedičev pred pravdo, zato ni pravno pomembno, da je ena od sodedinj tožnikov izločitveni zahtevek v zapuščinskem postopku priznala. Ker morajo biti po povedanem v reševanje spora o obsegu zapuščine vključeni vsi dediči, bodisi na aktivni ali pasivni strani, je zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije primarni tožbeni zahtevek neutemeljen, pravilen. Ne gre namreč za vprašanje sklepčnosti zahtevka, kot to zmotno meni pritožnik.
Drugačna pa je situacija glede podrednega tožbenega zahtevka. Odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove je solidarna in omejena do višine vrednosti njihovega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Solidarni dolžniki niso ne nujni ne enotni sosporniki. Odločitev sodišča, ki je tudi podredni tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, je zato zmotna.
Konkludentno sklenitev pogodbe izkazuje dejstvo, da je tožnik s pomočjo trajnika devet let toženki plačeval zavarovalne premije, kar je bilo vselej navedeno na njegovih izpiskih bančnega prometa.
Ker je toženka tožniku ves čas trajanja pogodbe nudila možnost koristiti svoje storitve in ker je šlo za aleatorno pogodbo, o prikrajšanju ni mogoče govoriti.
Dokazno breme navideznosti darilne pogodbe in tega, da je dejansko šlo za prodajno pogodbo in torej za drugačno pogodbeno voljo pogodbenih strank, je bilo na tožniku. V zvezi s tem so bile za presojo obstoja takega dogovora in za oceno verodostojnosti tožnikove izpovedbe pravno pomembne tudi okoliščine sklepanja zatrjevanega dogovora. Pritožnik se tako neutemeljeno zavzema za stališče, da to, kdaj in v kakšni obliki sta se z zapustnikom dogovorila glede odkupa nepremičnin, ni pomembno. Neutemeljeno je tudi njegovo izpostavljanje neverjetnosti daritve celotnega premoženja s strani zapustnika in plačila zapustnikovih obveznosti s strani tožnika, glede na to, da naj bi imela slab odnos. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka, naj bi do poslabšanja odnosa med njima prišlo šele po sklenitvi darilne pogodbe. Za presojo obstoja dogovora o odplačnosti, do katerega naj bi prišlo pred sklenitvijo darilne pogodbe, vsebina njunega odnosa po sklenitvi te pogodbe ni pravno pomembna.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - pogodba o odobritvi limita - prekoračitev dovoljenega limita - zavarovalni primer - odstop terjatve (cesija) - pogodba sklenjena za določen čas - ugovor pasivne legitimacije - identifikacijski podatki dolžnika - enotna matična številka občana (EMŠO) - podatki iz uradnih evidenc - začasni zastopnik
Odločitev o pasivni (stvarni) legitimaciji toženca je pravilna, saj sta za identifikacijo posameznika ključni prav njegova enotna matična številka občana (EMŠO) in davčna številka. Naslov je bistveno manj pomemben in precej bolj nezanesljiv podatek predvsem zaradi možnosti njegove (večkratne) spremembe. Ključno je, da sta bili tako EMŠO, kot tudi davčna številka toženca (poleg pravilnega naslova v tujini) navedeni v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi. To ne bi bilo mogoče, če se dani podatki ne bi ujemali s podatki iz uradnih zbirk podatkov o državljanih Republike Slovenije.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00088527
ZIZ člen 55. OZ člen 319, 397. ZFPPIPP člen 408, 409, 409/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - solidarni dolžnik - stečaj nad glavnim dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odpust dolga
Ne drži, da ima odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja enake učinke, kot sporazumen odpust obveznosti po obligacijskem pravu. Ker s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha samo pravovarstveni zahtevek, in ne tudi materialnopravno upravičenje, ki ga vsebuje terjatev, lahko dolžnik (prostovoljno) veljavno (pravno učinkovito) izpolni svojo obveznost tudi v delu, v katerem je upnikov pravovarstveni zahtevek prenehal. Če materialno pravno upravičenje upnika in pravni temelj za izpolnitev ne preneha v razmerju do stečajnega dolžnika, ta toliko manj preneha v razmerju do solidarnih dolžnikov, ki niso v postopku osebnega stečaja. Prav tako ni mogoče šteti, da je (za upnika prisilen, ex lege) odpust obveznosti primerljiv konsenzualnemu odpustu dolga. Tudi, če dolžnik želi primerjati institut odpusta obveznost v stečaju z odpustom dolga v obligacijskem pravu, ta na regresne zahtevke sploh nima nikakršnega vpliva.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - poškodba delavca - padec delavca - padec pod tušem - čiščenje prostorov - opustitev čiščenja - postopek čiščenja - standard povprečno skrbnega človeka - pravila stroke - varstvo pri delu
Glede uporabe tušev delavcev ni treba dodatno izobraževati niti kontrolirati, saj gre za običajne zadeve in je bil tožnik tudi za uporabo tuš kabine izobražen že v okviru splošnega izobraževanja o varstvu pri delu. Da mora vsak za seboj očistiti tuš kabino, pa sodi v osnovno higieno. Zato tožnik s sklicevanjem na nepoučenost delavcev o pravilni uporabi tuš kabin in na opustitev kontrole ne more uspeti.
OZ člen 86, 86/1, 557, 557/1, 561. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - preložitev naroka - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - aleatornost - procesno trditveno in dokazno breme
Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).