Predlagatelj je naknadno pridobil pravnomočno sodbo, ki je med drugim, zaradi obstoja pravnih napak (obremenitve nepremičnin s hipoteko), znižala znesek kupnine za 29.388,45 EUR.
Zaradi teh okoliščin, ki so nastopile po sklenitvi prodajne pogodbe in po izdaji odločbe UE, je bila dolžnikova (predlagateljeva) obveznost iz naslova plačila kupnine zmanjšana. Razlogi za položitev sodnega depozita so v tem delu naknadno prenehali.
Točka III. izreka sodbe sodišča prve stopnje vsebuje zavrnitev tožbenega zahtevka za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova nastalih procesnih stroškov pred uvedbo stečaja toženke v višini 2.361,00 EUR s pripadki. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka ni izkazala in nima pravnega interesa za izpodbijanje te (zavrnilne) odločitve.
Toženka ni uveljavljala procesni pobotni ugovor, ampak materialni pobotni ugovor. Z ugotovitvijo neobstoja nasprotne terjatve v IV. točki izreka izpodbijane sodbe, to je odločitvijo, ki bi lahko pridobila učinke pravnomočnosti, je sodišče prve stopnje preseglo domet ugovora toženke in s tem, kot pravilno izpostavlja toženka, prekoračilo "postavljeni zahtevek".
Pravno nerelevantno je razmerje med upravičencem iz garancije in naročnikom garancije (toženko). Pritožbeno poudarjanje pravic in dolžnosti naročnika in podjemnika v zvezi z odpravljanjem napak je povsem odvečno. Enako je za predmetni spor nerelevantno njuno razmerje v primeru neupravičeno unovčenih (dveh) bančnih garancij in pritožbeno izpostavljanje dveh pravd, v katerih upravičenec z zahtevki zoper toženko iz naslova domnevnih napak ni bil uspešen.
Nenazadnje bi bila skladno s sodno prakso (glej npr. odločbo VSRS III Ips 138/2014 z dne 22.4.2014) toženka v tej pravdi lahko uspešna le v primeru, če bi izkazala tako imenovani unfair calling (neupravičen poziv za plačilo). O njem je v primeru neodvisnih bančnih garancij mogoče govoriti le v primeru, če bi prišlo do tako očitne oziroma neutemeljene zahteve za izplačilo garancije, da bi jo lahko banka (tožnica) tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov prepoznala in bi posledično lahko zavrnila zahtevano izplačilo. Do takšnega primera pa upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje evidentno ni prišlo. Tožnica ni imela na razpolago nobenih opravičljivih argumentov, da bi lahko zavrnila izplačilo garancije. O pravdnih stroških (nastalih pred in po stečaju toženke) sodišče odločiti enotno in z dajatveno odločbo, ki bo plačana kot strošek stečajnega postopka.
OZ člen 82.. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 443, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - razlaga določil pogodbe - obligacijska terjatev - dokazovanje z izvedencem - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V skladu z določbo 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je potrebno upoštevati, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot glasijo. Med pravdnima strankama torej sama sklenitev pogodbe in povzeta določila niso bila sporna, sporno pa je bilo in je še, ali je tožnik glede na določila pogodbe pravilno zaračunal dobavljeno toplotno energijo. Za ugotovitev tega dejstva se zahteva posebno strokovno znanje, zato je sodišče angažiralo izvedenca in cenilca za strokovno področje stroji in oprema, čigar zaključke je ustrezno ocenilo. Presodilo je, da v mnenju ni nasprotij, da je dovolj jasno in strokovno argumentirano, zato mu je utemeljeno sledilo.
podjemna pogodba - stvarne napake - skrite napake - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - obvestilo o napakah - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Za sklepčnost tožbe, s katero tožnica zaradi skritih napak uveljavlja jamčevalni zahtevek na povrnitev stroškov odprave napake v skladu z določili OZ o podjemni pogodbi, morata biti izpolnjena dva pogoja: obvestilo o napaki v enem mesecu od njenega odkritja in vložitev tožbe v enem letu od obvestila o napaki.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, kar pomeni, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Rok iz prvega odstavka 635. člena OZ je prekluzivni rok materialnega prava, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
Navidezna pogodba je neobstoječa. OZ nima posebnih določb o učinku neobstoječih pogodb. Sodno varstvo se uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00076955
OZ člen 5, 6, 6/1, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 75, 86, 95, 95/1, 119, 545, 547, 547/2, 558, 567. SPZ člen 23, 49. ZN člen 64, 64/5, 64a. ZPP člen 8, 163, 163/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
tožba za sklenitev prodajne pogodbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - pogodba o ari - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - oblika pooblastila - posebna oblika pooblastila - predpogodba - odklonitev sklenitve glavne pogodbe - neveljavnost pogodbe o ari - ugovor neveljavnosti pogodbe - način uveljavljanja neveljavnosti pogodbe - uveljavljanje zmote pri predpogodbi - ničnost pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - pomanjkljiva dokazna ocena - oderuška pogodba - subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe - pogodba sklenjena v zmoti - predmet pogodbe - status zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - zmota o bistveni lastnosti predmeta - bistvena zmota - opravičljiva zmota - iura novit curia - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - neopredelitev do tožbenega ugovora
Utemeljeno pa toženci v pritožbi opozarjajo, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh njihovih pravno pomembnih navedb v zvezi z ničnostjo pogodbe, zaradi česar v sodbi manjkajo razlogi o vseh odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je prerasla v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče mora poznati pravo (iura novit curia) in je zato dolžno preizkusiti vse možne pravne podlage, ki bi glede na zatrjevana dejstva lahko prišle v poštev.
Status zemljišča (namembnost) predstavlja bistveno lastnost predmeta pogodbe (prvi odstavek 46. člena OZ), pogodba o ari pa je v konkretnem primeru imela naravo predpogodbe (prvi in tretji odstavek 33. člena OZ). Zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko presoditi navedbe tožencev o tem, da so bili pri sklenitvi pogodbe o ari (kot predpogodbe) v bistveni opravičljivi zmoti. Če bi ugotovilo, da so toženci ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva od povprečnega udeleženca v pravnem prometu (prvi odstavek 6. člena OZ), in da je bila torej njihova zmota opravičljiva, jih pogodba o ari ne zavezuje že iz tega razloga (glej prvi in drugi odstavek 46. člena v zvezi s šestim odstavkom 33. člena OZ).
Šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP jasno in izrecno določa, da mora druga pogodbena stranka stečajnega dolžnika svojo terjatev za povrnitev škode iz petega odstavka (to je škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice) prijaviti v stečajnem postopku in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Rok za prijavo te terjatve je določen v petem odstavku 59. člena ZFPPIPP, in sicer mora upnik svojo terjatev za povrnitev škode prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odstopne pravice.
Do razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice ni prišlo šele z vložitvijo tožbe v zadevi XI Pg 1143/2020 na vračilo kupnine, niti s pravnomočnostjo sodbe XI Pg 1143/2020. Tožba na vračilo kupnine v zadevi XI Pg 1143/2020 je bila samo posledica razveze pogodbe, kot je določena v drugem odstavku 111. člena OZ. Škoda je nastala že pred razvezo pogodbe, ko je imela toženka po navedbah tožnikov nepremičnino v posesti in naj bi jo s svojimi ravnanji razvrednotila, tožnika pa sta pravico za povrnitev škode pridobila z odstopom od pogodbe s strani stečajnega upravitelja toženke.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Tožnika sta bila z obvestilom stečajnega upravitelja z dne 14. 2. 2020 seznanjena tako s stečajem toženke kot z odstopom od pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00078060
SPZ člen 75, 83, 99. OZ člen 133. ZPP člen 163, 163/3, 185, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vznemirjanje lastnika nepremičnine - postavitev terase tik ob meji - opravljanje gostinske dejavnosti - predvajanje glasbe - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - prepoved bodočega vznemirjanja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - oblikovanje tožbenega zahtevka - prepovedane imisije - prekomerne imisije - hrup kot nedovoljena imisija - običajne meje hrupa - merjenje hrupa - svetlobne imisije - poseg v zasebnost - nelegalna gradnja (črna gradnja) - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - onesnaževanje - odstranitev vej sosedovega drevesa - krajevno običajne meje - varnost objektov pred požarom - nastanek večje škode - konkretna in resna nevarnost - bodoč negotov dogodek - sprememba tožbenega zahtevka - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem - neizvedba predlaganih dokazov - ogled kot dokazno sredstvo - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - odsotnost odločilnih razlogov - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - stro
Tožnika sta zahtevek na odstranitev terase utemeljevala tudi s posplošenimi trditvami, da terasa, po tleh obložena z lesom, ki stoji ob sami meji z vrstno stavbo tožnikov, predstavlja požarno nevarnost, da gre torej za vir nevarnosti, ki ga je treba odstraniti. V skladu s 133. členom OZ bi bil takšen zahtevek lahko utemeljen, če bi tožnikoma s postavitvijo takšne terase grozila večja škoda. Ta škodna nevarnost mora biti konkretna in gotova, ne pa pogojena s kakšnim popolnoma negotovim bodočim dogodkom. Trditev tožnikov, da obstaja možnost požara, ne utemeljuje konkretne in neposredne nevarnosti. Zato zahtevek na tej trditveni in pravni podlagi ne more biti utemeljen.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da poročilo o stanju hrupa družbe E., d. o. o., ki je bilo pridobljeno izven pravde, po naročilu nasprotne stranke, ni dokaz, ki bi ga lahko upoštevalo, saj ima le naravo navedb stranke. Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo mnenje strokovnjaka, ki sta ga pred pravdo angažirala prvi toženec in druga toženka, med pravdnim postopkom pa sta mu tožnika nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da jima je sodišče prve stopnje vzelo možnost obravnavanja oziroma kršilo njuno pravico do izjave, ker ni izvedlo predlaganih dokazov z izvedencem za hrup, zvok in akustiko in z ogledom kraja samega. Izvedenec je bil predlagan za dokazovanje dejstva, da hrup, ki se razlega s terase, presega krajevno običajno mero. S pomočjo ogleda pa naj bi se sodišče prav tako prepričalo o tem, da gre za teraso oz. atrij znotraj dveh stavb, kjer ni vpliva hrupa iz glavne mestne ulice in javnih površin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076766
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 71, 71/1, 71/1-5. ZPP člen 13, 206, 285, 319, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 347, 347/2, 364, 364/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor pravnomočno razsojene stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - predhodno vodeni postopek - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo - notarski zapis - izvršljivost notarskega zapisa - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi - zavrnitev predloga za izvršbo - formalna predpostavka - nov predlog za izvršbo - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - časovne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - zastaranje anuitet - zastaranje - pretrganje zastaranja - delna plačila - pripoznava dolga - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - razlogi za odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika
V izvršilnem postopku upnik uveljavlja svojo terjatev iz izvršilnega naslova in ima pravico do njene izterjave v novem izvršilnem postopku kljub temu, da je bil predhodni izvršilni postopek, v katerem je terjatev prvič uveljavljal, že pravnomočno ustavljen. Pravnomočnost sklepa o ustavitvi namreč zajema samo tekočo izvršbo v njenih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času ustavitve postopka. Upnik lahko zato vloži nov predlog, ki temelji na spremenjenih okoliščinah. Sodišče ustavi izvršbo med drugim v primeru, če ugovoru dolžnika ugodi, ker je podan kateri od ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo. V takšnem primeru, torej ko je bila izvršba ustavljena zaradi pravnomočne ugoditve ugovoru proti sklepu o izvršbi, je za presojo pravnega učinka take odločitve bistveno, iz katerega ugovornega razloga je bilo ugovoru ugodeno.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076711
DZ člen 80. OZ člen 996. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - prispevek zakonca - finančna vlaganja - družba civilnega prava - družbena pogodba - poslovni delež zakonca v družbi - posebno premoženje zakonca - začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema
V obravnavanem primeru je ob ugotovitvi, da je toženec vlagal svoj prispevek v gospodarsko družbo, ki je posebno premoženje toženke in pravdni stranki oblike udeležbe nista uredili s pogodbo, treba glede na drugi odstavek 80. člena DZ uporabiti pravila OZ o družbeni pogodbi. Pri tem pa premoženja, o katerem govori 996. člen OZ, na katerem imajo družbeniki enake deleže, če pogodba ne določa drugače, ni mogoče poenostavljeno enačiti s poslovnim deležem gospodarske družbe, ki je posebno premoženje enega od zakoncev. Ob upoštevanju situacije, ki jo ureja 80. člen DZ, bi lahko šlo le za premoženje družbe civilnega prava, za katero DZ šteje, da je nastala med zakoncema v zvezi z vlaganji v gospodarsko družbo, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, to premoženje pa je posledica teh vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076499
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 451, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez glavne obravnave - pogoji za odločitev brez naroka - sporno dejansko stanje - nekonkretizirane navedbe - neprerekana dejstva - nesporno dejansko stanje - narok v sporih majhne vrednosti - neizvedba naroka - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v postopku smiselno trdila le, da tožnici ne dolguje ničesar, ker ima zoper njo nasprotno terjatev, pri čemer slednje (upoštevaje nasprotne obrazložene navedbe tožnice) niti po podlagi niti po višini ni utemeljila. Takšna zatrjevanja standardu konkretiziranosti ne ustrezajo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, pri čemer je ob odsotnosti zahteve katere od strank za izvedbo naroka pravilno in utemeljeno izpodbijano sodbo izdalo na podlagi prvega odstavka 454. člena ZPP.
Izvedba dokaza zaslišanja strank je namenjena dokazovanju predhodno zatrjevanih dejstev in ne dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage oziroma zagotavljanju pravice stranke do izjave v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076870
OZ člen 74, 587, 616, 616/3. ZPP člen 8, 212.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pooblastilo za sklepanje pogodb - enostranska izjava - neobstoj pooblastila za zastopanje - trditveno in dokazno breme
Po pravilu o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP tožeča stranka zatrjuje dejstvo, da je bila sklenjena najemna pogodba in to dejstvo mora tudi dokazati. Ugotoviti je mogoče, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni zmogla. Na drugi strani pa so bili ugovori tožene stranke, da najemna pogodba ni bila pisno sklenjena v mesecu avgustu 2021 in predloženi dokazi zato prepričljivi.
prevzem premoženjske celote - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - kreditna pogodba - revolving kredit - dolg - koneksnost terjatev - prekluzija dejstev in dokazov - pravica do izjave
Prvi pogoj za dopustitev uporabe 433. člena OZ je, da mora predmet prenosa predstavljati premoženjsko celoto ali njen del, s čimer je mišljen (neodplačen oz. za neustrezno ceno) izvršen prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka stvari, premoženjskih in nepremoženjskih pravic, ki so organizacijsko-funkcionalno- ekonomsko-pravno povezane v celoto, ki omogoča opravljanje dejavnosti prenosnika in po prenosu prevzemnika.
Ker gre pri uveljavljanju odgovornosti prevzemnika za dolgove odsvojitelja na podlagi 433. člena OZ za prevzem premoženjske celote oziroma njenega dela in je iz uporabe tega določila že po jezikovni razlagi izrecno izključen prenos posameznih stvari, je razlaga, da mora biti dolg strogo namenski na način, da bi se moral nanašati na posamezno stvar ali pravico, ki je bila v okviru te celote prenešena na prevzemnika, v nasprotju z vsebino in namenom 433. člena OZ. Ozko tolmačenje pogojev iz 433. člena po mnenju tega sodišča ne vključuje hkratne zahteve po ozkem razumevanju dolga z ozko opredeljeno vsebino. Iz vsebine 433. člena OZ takšna zahteva nedvomno ne izhaja, dolg se mora nanašati na premoženjsko celoto in ne nujno na posamezno stvar ali pravico iz te celote, lahko je tudi zgolj funkcionalno povezan s to celoto.
Izgubljeni dobiček je dobiček, ki ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakuje glede na normalen tek stvari. Ker iz navedb tožeče stranke izhaja nazadovanje poslovanja v preteklih obdobjih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo njeno utemeljeno pričakovanje glede izgubljenega dobička.
Pravice in obveznosti, ki so vsebina določenega obligacijskega razmerja, učinkujejo samo za udeležence tega razmerja. Tožeča stranka zato ne more uspeti s toženim zahtevkom, s katerim zahteva razveljavitev najemne pogodbe med drugima strankama. Takšen tožbeni zahtevek je nesklepčen.
Po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) imajo, če je predmet solastnine nepremičnina, pri njeni prodaji drugi solastniki predkupno pravico. Po 507. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ je solastnik stvari (prodajalec) dolžan predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponuditi, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077314
ZPP člen 310, 325, 325/1, 326, 327, 328. OZ člen 111, 111/5. ZVPot člen 21b.
dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - prepozno vložen predlog - vzajemne pogodbe - pravila vračanja - odstop kupca od pogodbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavani zadevi, ko je dopustilo obravnavanje tožbenega zahtevka iz naslova obresti in tožbe ni zavrglo (ugovor pravnomočno razsojene stvari) pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na zadevo VS RS II Ips 213/2012 z dne 26. 11. 2014, iz katere jasno izhaja, da se v primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena. Enako pa velja tudi za primer, ko je bil predlog za izdajo dopolnilne sodbe vložen prepozno in tako o delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik postavil v postopku, sodišče še ni odločalo. Situacija, če je predlog za dopolnitev sodbe vložen prepozno, je namreč enaka, kot če predlog za dopolnitev sodbe ne bi bil vložen in se torej v tem delu šteje tožba glede tožbenega zahtevka na plačilo obresti za umaknjeno.
Pogodba je sicer razvezana v trenutku, ko je ena pogodbena stranka uresničila odstopno upravičenje, vendar pa se nekateri učinki razvezane pogodbe nanašajo tudi za nazaj, saj je treba vzpostaviti stanje, kot da pogodba ni bila sklenjena. Prav to je določeno za povračilo obresti v skladu s petim odstavkom 111. člena OZ.
Drži sicer, kot navaja pritožba, da 111. člen OZ v primeru razveze pogodbe govori o povračilu obresti in slednje nujno ne pomeni, da je stranka ki je dolžna vrniti denar, v vsakem primeru dolžna vrniti zakonske zamudne obresti. Takšna ureditev je veljala v času veljavnost ZOR in je bila z uveljavitvijo OZ presežena. Te obresti morajo namreč predstavljati primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v možnosti uporabe tujega kapitala. Kljub temu pa ima zavračanje vrnitve lahko tudi znake dolžniške zamude. V tem primeru je treba vrniti zakonske zamudne obresti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076714
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 5, 7, 8, 8/4, 17, 17/3. OZ člen 191, 197, 429.
izbrisana družba - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe - dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona - neupravičena pridobitev - plačilo tujega dolga
Ustavno sodišče RS je potrdilo, da je z uveljavitvijo ZOKIPOSR Republika Slovenije po samem zakonu prevzela dolgove družbenikov izbrisanih družb do upnikov, ki razpolagajo z izvršilnim naslovom, njihove terjatve pa še niso bile poplačane ali drugače prenehale. Ker je bil tožniku po prevzemu dolga s strani Republike Slovenije v izvršbi odvzet denarni znesek, je s tem poplačal tuj dolg in mu ga je toženka dolžna povrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076494
ZPP člen 101, 101/3, 236a, 236a/6, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 18, 18/1, 190, 642, 642/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Pravica do izjave ni sama sebi namen, temveč je njen namen v možnosti vpliva stranke na odločitev sodišča. Zato mora stranka pri uveljavljanju kršitve te pravice pojasniti, v čem konkretno je bila prikrajšana za svojo obravnavo pred sodiščem.
V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, ki je bila pridobljena v skladu s prejšnjimi odstavki navedenega člena ZPP. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v obravnavanem primeru nobena ni zahtevala neposrednega zaslišanja te priče, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko ni izvedlo njenega zaslišanja, saj se je lahko oprlo na pisno izjavo.
Če dogovor o plačilu ni bil dosežen, potem je višino tožbenega zahtevka mogoče utemeljiti na podlagi meril iz drugega odstavka 642. člena OZ: glede na čas, ki je običajno potreben, da se tak posel opravi, in glede na plačilo, ki je običajno za tako vrsto posla. Da bi lahko sodišče določilo običajno ceno, bi morala tožnica v svojih tožbenih trditvah natančno opredeliti, katero storitev je opravila, koliko časa je zanjo porabila, kolikšna je običajna cena takšne storitve in kateri stroški so ji pri tem nastali oziroma kateri material je bil pri tem uporabljen.
Ker od prebivališča tožničinega zakonitega zastopnika do železniške oziroma avtobusne postaje znaša več kot dva kilometra, je tožnica upravičena do povrnitve kilometrine. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi.
Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.
OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 155. ZDOdv člen 36. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - opustitev dolžnega ravnanja - malomarnost - povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - stroški predhodnega postopka
Pri presoji konkretne vzročne zveze je odločilno, ali bi strokovno pravilna izvedba preiskovalnih ukrepov bistveno povečala možnosti odkritja oziroma obravnave resničnega storilca, in ali bi bil oškodovanec s tem, po normalnem teku stvari, postavljen v boljši položaj. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovor na to pritrdilen. Povezava med omenjeno opustitvijo dolžnega ravnanja s strani policije in nastalo škodo, povezano z odsvojitvijo toplotne črpalke, je podana, in to zunaj nivoja špekulacij in domnev.