DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075926
ZDR-1 člen 179. OZ člen 171, 171/1, 179. ZPP člen 286a, 286a/5, 325, 327, 327/3, 339, 339/1.
nesreča pri delu - sestop s tovornjaka - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - zadostna trditvena podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je ob podani krivdni odgovornosti toženke (predvsem ker ni zagotovila ustrezne delovne obutve) pravilno štelo, da je upoštevaje 179. člen ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 171. člena OZ tožnikov soprispevek v deležu 30 odstotkov. V zvezi s tem tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se ni gibal dovolj pazljivo in da je pri sestopu s tovornega vozila izvajal več operacij hkrati (premikanje, obrat, prijem stranice in sestop na lestev), ni dokazno podprta. S tem povezana dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo iz mnenja sodne izvedenke za varstvo pri delu in izpovedi samega tožnika.
Tožnik je v tožbi utemeljil svoj zahtevek za plačilo premoženjske škode na način, da je navedel število pregledov (voženj), ki jih je opravil, in višino kilometrine, na podlagi katere je izračunal skupni znesek, ki ga zahteva za potne stroške, povezane z zdravljenjem. Kot dokaz je predložil izpise poti. Sodišče prve stopnje je zmotno njegovo trditveno podlago štelo za nezadostno. Prav tako zmotno je štelo, da je tožnik z dodatnimi navedbami (število kilometrov) in predložitvijo dodatnih dokazov prekludiran. Pripravljalno vlogo, ki vsebuje te navedbe, je predložil sicer po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar njeno upoštevanje ne bi zavleklo reševanja spora.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075607
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 102.
nesreča pri delu - nastanek škodnega dogodka - poškodba pri delu - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati obstoja škodnega dogodka, torej nastanka poškodbe pri delu. Neutemeljena je pritožbena graja, da je objektivni dokaz, da se je tožnik poškodoval na delovnem mestu, njegova poškodba ramenskega sklepa. Slednja dokazuje le objektivno dejstvo tožnikove poškodbe kot take, nikakor pa tudi, da se je ta pripetila na delovnem mestu, v okviru tožnikovega opravljanja dela pri tožencu.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075994
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15. ZVZD-1 člen 5, 12.
nesreča pri delu - vmesna sodba - padec - nezatrjevana dejstva - nadzor delodajalca nad delavci - izključna odgovornost oškodovanca - protispisnost - sprememba izpodbijane sodbe
Odločilno je, da je tožnik sam pustil voziček na transportni poti in je po prihodu nazaj iz hladilnice prav na ta voziček stopil in se pri tem poškodoval. Posledično je treba zavrniti tožnikovo vztrajanje, da ni bilo na voljo nobenega vozička, zaradi česar je bil gajbici z mesom prisiljen nositi v rokah; za tak način dela se je sam odločil. Na odločitev ne vpliva tožnikovo zatrjevanje, da vozička po prihodu iz hladilnice ni videl zaradi gajbic, ki ju je nosil, saj je moral vedeti, da je voziček pustil pred hladilnico, za ročno prenašanje gajbic, ki naj bi mu zastirali pogled, pa se je sam odločil. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik odločil voziček na transportni poti prestopiti in je pri tem nanj stopil ter padel.
Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na nezatrjevana dejstva. Tožnik v postopku ni zatrjeval, da je prva toženka dopuščala neustrezna ravnanja glede ročnega prenašanja bremen in glede nepospravljanja vozičkov za prevoz mesa. V tožbi ni podal nobenih trditev v zvezi z opustitvijo nadzora, kot bistveno je namreč toženkama očital, da sam prostor pripravljalnice mesa ni bil dovolj velik, zlasti v obdobjih povečane prodaje mesa, ter da bi moral biti voziček, ki ni v uporabi, pospravljen.
Od prve toženke kot od delodajalke ni mogoče pričakovati in zahtevati, da izvaja nadzor in tožniku daje navodila tudi za enostavne aktivnosti, med katere je treba uvrstiti tudi delo, ki ga je tožnik opravljal v času poškodbe (prenašanje oziroma prevažanje mesa iz hladilnice zaradi polnjenja vitrin).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075432
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1. ZDR-1 člen 35, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 12, 12/2, 38, 38/3.
nesreča pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - odgovornost delodajalca za škodo - preuranjena odločitev - mentorstvo - nadzor nad delavcem - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Mentorica, ki je bila tudi odgovorna za tožničino usposabljanje za varno delo, tožnica ni opozorila na nepravilno izvajanje dela (da je preveč hitela oziroma v medprostoru med policami ne bi smela vleči tepiha), čeprav je tožena stranka trdila, da je mentorica tožničino delo ves čas spremljala in ji dajala ustrezne usmeritve ter izvajala nadzor nad njenim delom, zato je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka na neposredno delo tožnice ob nastanku nezgode ni imela vpliva in da skladiščni regal, ob pravilni uporabi ter zadostni pazljivosti tožnice pri delu zagotavlja varno in zdravo delo delavca.
Kljub določbi drugega odstavka 12. člena ZVZD‑1, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje v sodbi in ki določa, da mora delavec opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, ni mogoče od delavca zahtevati, da delo opravlja v nasprotju z uveljavljeno prakso. Tožnici, ki je delo opravljala na običajnem način, tako ni mogoče očitati, da je odgovorna za nastalo škodo.
OZ člen 382, 382/2, 547, 547/2, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - dokazna ocena - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz
Sodišče je dolžno (po tehtanju predlaganih dokazov) izvajati zgolj dokaze o dejstvih, ki so v sporu pravno relevantna. To so tista dejstva, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Če je dokazni predlog pavšalen ali nesubstanciran oziroma če sodišče oceni, da izvedba dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, dokaza ni dolžno izvesti.
vsebina obveznosti - denarna terjatev - dogovor o načinu izpolnitve - kompenzacija - predmet izpolnitve - prepoved zlorabe pravic
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožeča stranka zaradi dogovorjenega plačila s kompenzacijo ne more zahtevati plačila v denarju, še manj pa to pomeni, da je zapadlost toženkine obveznosti odložena za nedoločen čas. Ne glede na dogovor o kompenzaciji to ne pomeni, da nasprotna stranka svoje obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled, če se terjatve niso kompenzirale. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv, zatrjevani neuspeh njene izvedbe pa sodi v sfero tožene stranke. Edini učinek neizvršene kompenzacije je v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni prenehala.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena zaveza - načelo pacta sunt servanda - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pogodbena podlaga - kavza pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pogodba, ki sta jo stranki prostovoljno in sporazumno sklenili, ni predvidevala morebitnega minimalnega (fiksnega) obsega naročil tožene stranke. Z zmanjšanjem števila vozil tožeče stranke, ki jih potrebuje za odvoz odpadkov, je tožena stranka ravnala v okviru dogovorjenih pogodbenih upravičenj, pri čemer sploh ni pomembno, ali je do zmanjšanja prišlo iz razlogov povezanih z izbruhom epidemije Covid-19, ali v posledici (druge) poslovne odločitve tožene stranke.
Glede na jasno urejeno odpovedno upravičenje v sami Pogodbi ni mogoče sklepati, da je bil splošni namen dolgoročnega sodelovanja strank del pogodbene podlage (39. člen OZ), ki bi takšno pogodbeno upravičenje omejeval. V tem delu je lahko šlo zgolj za nagibe za sklenitev sodelovanja pogodbenih strank, pri čemer pa slednji na veljavnost in vsebino sklenjene Pogodbe ne morejo imeti vpliva (prvi odstavek 40. člena OZ).
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076630
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1. ZPP člen 165, 165/3, 165/4.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - jasnost pogodbenih določil - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - socialna ogroženost dolžnika - dobra vera - novacija - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - izkazanost pravnega interesa - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do učinkovitega sodnega varstva - delna razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - razvoj sodne prakse
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice. Z danimi pojasnili mu je treba omogočiti, da v okviru sklenitve kredita v tuji valuti razume dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto.
Pred sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti (s tujo variabilno obrestno mero) mora imeti potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo oceno dejanskega tveganja o potencialnem povečanju kreditnih obveznosti, ki ga sprejme s podopisom kreditne pogodbe, in ki se zaradi spremembe valutnega tečaja lahko udejanji šele med izvajanjem dolgoročne pogodbe, torej naknadno v celotnem obdobju odplačevanja kreditnih obveznosti. Kreditodajalec mu mora pojasniti vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanja tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita oziroma na njegove finančne obveznosti, in sicer na način, da ta tveganja tudi dejansko razume.
Pojasnilna dolžnost mora biti pravilno izpolnjena že v sklenitveni fazi.
Ni treba, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče. Zadostuje, da bi se ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želela.
ZPP člen 7, 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 353. OZ člen 6, 6/2, 10, 171, 171/1, 311, 311/1, 964, 964/1, 965, 965/1.
škodni dogodek - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost - mokra in spolzka tla - trditveno in dokazno breme - padec na mokrih in spolzkih tleh - vmesna sodba - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje pohodne površine - zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženkin zavarovanec v konkretnem primeru ni ravnal s skrbnostjo povprečno skrbnega strokovnjaka.
Toženka v pritožbi vztraja, da je neživljenjsko pričakovati, da bi moral nekdo ves čas čistiti mokroto in rešetke ves čas ohranjal suhe. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz izpodbijane sodbe takšna naložena dolžna skrbnost ne izhaja. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi zgoraj izpostavljenih okoliščin konkretnega škodnega dogodka zgolj zaključilo, da toženka ni dokazala, da je njen zavarovanec v zadostni meri poskrbel za očiščenost rešetke (ali nameščenost protizdrsne preproge), saj v zvezi s tožnikovimi trditvami o neustrezni in nepravočasni očiščenosti rešetk od nanošene snežne brozge glede samega čiščenja rešetke ni izkazala (niti ni konkretno zatrjevala) načina in dinamike čiščenja (v kakšnih časovnih terminih se je opravljalo čiščenje, npr. da se je čiščenje opravljalo zjutraj vsak dan ali pa dvakrat na dan itd.).
OZ člen 65, 65/2, 299. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogodba o ari - izpolnitev pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - plomba v zemljiški knjigi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ara in odstopnina - neizpolnitev pogodbe - načelo koneksnosti - zamuda dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je terjatev s prvo začasno odredbo že v zadostni meri zavarovana. Čeprav ne preprečuje, da bi dolžnici (toženki) objavili ponudbo za prodajo nepremičnin, ki bi jo morebiti sprejela tretja oseba, preprečuje, da bi se na to tretjo osebo prenesla lastninska pravica. Zaradi zaznamovane prepovedi obremenitve in odtujitve se ne bi mogla vpisati v zemljiško knjigo. Zaradi tega tretji (tudi, če bi pristojna upravna enota posel odobrila) ne bi pridobil pravic, ki bi tožnikoma preprečevale uspešno uveljavitev terjatve. Tako nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ), ob upoštevanju že izdane začasne odredbe ni podana. Iz enakih razlogov odredba ni potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Nadalje predlagana začasna odredba tudi ni v funkcionalnem razmerju s tožbenim zahtevkom (načelo koneksnosti). Vsebina in učinek začasne odredbe morata ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z ugoditvijo predlogu za izdajo začasne odredbe bi tožnika dosegla nekaj nasprotnega, kot uveljavljata s tožbenim zahtevkom. Takšna začasna odredba, ki po vsebini povsem prekriva tožbeni zahtevek, bi toženkama v bistvu prepovedala izpolnitev tožbenega zahtevka - in to ne zgolj prostovoljno izpolnitev med pravdo, temveč še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074264
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635, 635/2, 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba - stvarna napaka - jamčevanje za stvarne napake - znižanje plačila - ugovor pravice do znižanja plačila - sklepčnost ugovora na znižanje plačila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je ustrezno pojasnila, kako je ovrednotila vrednost izvedenega dela z napako, določnejšega pojasnila pa od nje ni mogoče zahtevati. Kot naročnik je namreč v zvezi s tem v spoznavni stiski, saj je laik in nima potrebnega strokovnega znanja, prav tako si ne more pomagati s podatki o tržnih cenah, saj se storitev izdelave projektne dokumentacije, obremenjene z napako, na trgu (logično) ne ponuja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074917
URS člen 3a. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo primarnosti prava EU - varstvo potrošnikov - kreditna pogodba v CHF - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU
Problematiko nepoštenih pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah ureja Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. 6. 1993 (Direktiva 93/13). URS v 3.a členu nalaga uporabo prava Evropske Unije (EU) v skladu z njegovimi lastnimi načeli, kot jih je sooblikovalo SEU. Razlage Direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem poda SEU, so formalnopravno zavezujoči, precedenčni, neposredni vir prava EU v Sloveniji in jih morajo po uradni dolžnosti upoštevati vsi oblastveni organi. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Iz računa izhaja, da je zapadel 30. 4. 2016, kar pomeni da je zastaranje pričelo teči naslednji dan, to je 1. 5. 2016 in obdobje 3 let, ki velja za gospodarske pogodbe, kar je predmetna, se je izteklo 1. 5. 2019. Tožnica je predlog za izvršbo vložila 30. 4. 2019, torej pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074671
OZ člen 459, 459-2, 459-3, 459-4, 468, 468/1. ZVPot člen 39, 72, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. URS člen 23, 25.
potrošniška prodajna pogodba - razveza pogodbe (odstop od pogodbe) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - notifikacija napak - obvestitev prodajalca o napaki - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - motorno vozilo - dodatna oprema vozila - izrecno dogovorjena lastnost vozila - sestavina glavne stvari - pritiklina - neobrazložena dokazna ocena - eventualna nasprotna tožba - povrnitev koristi
Res je, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila kamera kupljena kot dodatek oz. dodatna oprema, a vendar ne gre za "dodatek" v smislu strešnega prtljažnika ali dodatno vgrajene vlečne kljuke. Vzvratna kamera je, kot je splošno znano, integrirana v vozilo, slika je vidna na zaslonu na armaturni plošči, sam sistem pa je povezan z računalnikom vozila. Kamere zato ni mogoče povsem enostavno in brez posledic odmontirati, kar kaže bolj v smer sestavine kot pritikline.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074710
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 117, 117/1. OZ člen 1003, 1007.
sprememba tožbe - izjava volje - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov nepremičnine - skupno odločanje o skupnih stvareh - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - posel rednega upravljanja - ključ delitve obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - dobava toplotne energije
Pri upravljanju nepremičnin s položajem skupnega dela stavbe je, tako kot pri vsakem skupinskem odločanju, treba upoštevati nekaj splošnih načel. Bistveno za skupno odločanje je, da o zadevah skupnosti udeleženci skupnost drug drugemu (jasno in navzven spoznavno) izrazijo svojo voljo glede predmeta skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075634
ZPP člen 13, 212, 236a, 286b. OZ člen 435.
ni predhodno vprašanje - trditveno in dokazno breme - opozorilo nasprotne stranke - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - pisna izjava priče - kupoprodajna pogodba - realizacija pogodbe - denarna obveznost v tuji valuti - valutna klavzula - pavšalni pritožbeni očitki
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče lahko priče pozvalo, da podajo pisno pričanje o vprašanjih, ki bi jih sodišče štelo za relevantna. Toženka bi lahko lahko to tudi sama predlagala, pa niti ne trdi, da bi to storila.
Ugovor zastaranja se nanaša na utemeljenost tožbe - gre za ugovor ugasle pravice. Njegov učinek je v tem, da je sicer nastala pravica ugasnila. Pravilna presoja utemeljenosti ugovora zastaranja je nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami o začetku teka zastaranja, o morebitni prekinitvi ali pretrganju zastaranja, tožeča stranka se na pretrganje zastaranja ne more prvič sklicevati šele v pritožbenem postopku.