ničnost kreditne pogodbe - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - potrošniški kredit - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepošten pogodbeni pogoj
Iz odločb Ustavnega sodišča izhaja, da pojasnilo potrošniku o vrstah kredita, ki jih banka odobrava, primerjalna predstavitev drugega kredita v EUR, opozorilo o možnostih bodočega (neugodnega) nihanja tečaja in tuje obrestne mere oziroma grafična predstavitev preteklih nihanj tečajnega razmerja, opozorilo na možnost spreminjanja mesečne anuitete in glavnice kredita v posledici valutnega tveganja, fiksni izračun bodočih obrokov na temelju aktualnega tečaja (da bi naredila izračune v primeru velikega zvišanja tečaja CHF toženka ne zatrjuje), da banka ni „reklamirala“ kredite v CHF, pogodbeno določilo o valutnem tveganju, čas za razmislek pred sklenitvijo kreditne pogodbe, možnost konverzije kredita v evrskega in opozorilo notarja na pravne posledice sklenjene pogodbe, ne zadoščajo za izpolnitev standarda pojasnilne dolžnosti, ki se zahteva od ponudnika posojil v tuji valuti.
Banka ima profesionalno vedenje in izkušnje, zato bi se morala zavedati nepredvidljivosti gibanja tečaja ter posledične tveganosti ponujenega bančnega produkta. Poznati bi morala lastnosti valute, v kateri je ponujala kredite, in kot finančnemu strokovnjaku bi ji moralo biti znano dejstvo, da je gospodarska kriza, ki povzroči močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju, del običajne dinamike ekonomskega cikla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068655
ZPP člen 3, 3/3, 70, 70-6, 306, 306/4, 306/5, 339, 339/2, 339/2-2. ZSPDSLS člen 2, 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/4, 49, 49/2, 54. ZLS člen 7, 20.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - sklenitev sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - nedovoljeno razpolaganje pravdnih strank - razpolaganje občine z nepremičninami - samoupravna lokalna skupnost - odplačna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - sklenitev prodajne pogodbe - pridobitev lastninske pravice po zakonu - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - priznanje lastninske pravice - nepristranskost sojenja - odklonitveni razlog - predlog za izločitev sodnika
Občino pri sklepanju pogodb o razpolaganju z nepremičnim premoženjem in pri sklepanju sodne poravnave zavezujejo kogentne določbe ZSPDSL-1. Ker pri obravnavanem razpolaganju niso bile spoštovane določbe navedenega zakona, se sodna poravnava ne dovoli.
OZ člen 288, 306, 306/1.. ZIZ člen 38, 38/5, 38/8, 38c, 38c/3, 84a.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/4, 63, 63/6.
prostovoljna izpolnitev obveznosti - izpolnitev obveznosti izvršitelju - izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe - ugotovitveni sklep - nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev stroškov - nagrada odvetnika za druge vloge
Na podlagi 84.a člena ZIZ ima prostovoljna izpolnitev izvršitelju značaj sodnega pologa, kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Izvršba za izterjavo plačane obveznosti ni več dopustna in se, enako kot to na primer velja pri plačilu v okviru oprave izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali izvršbe na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke, tudi v primeru prostovoljnega plačila dolžnika izvršitelju izvršba v tem delu že v trenutku plačila šteje za ustavljeno. Sklep sodišča o ustavitvi izvršbe je zato zgolj ugotovitvene narave.
Nadaljnji izvršilni stroški, ki upniku nastanejo tekom izvršilnega postopka, postanejo predmet izvršbe šele, ko o njih na zahtevo upnika odloči sodišče in jih upniku prizna (ter dolžniku naloži v plačilo). Pred izdajo takšnega sklepa dolžnik teh stroškov še ni dolžan plačati upniku, upnik pa od njega vse do poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi ne more zahtevati njihovega plačila.
Četudi dolžnik pred izdajo sklepa, s katerim mu sodišče naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, teh stroškov še ni dolžan plačati, pa ni ovire, da dolžnik izvršitelju v naprej ne izroči zneska, namenjenega poplačilu morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih bo sodišče upniku priznalo še v nadaljevanju postopka. Tudi v takšnem primeru mora upnik te stroške pravočasno priglasiti (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ), sodišče pa mora o utemeljenosti upnikove zahteve odločiti, in sicer tako, da stroške v delu, v katerem znesek, ki ga je izvršitelju nakazal dolžnik, zadošča za njihovo plačilo, zgolj odmeri oziroma upniku prizna, v morebitnem preostanku pa jih tudi naloži v plačilo dolžniku. Šele pravnomočni sklep, s katerim sodišče odloči o utemeljenosti priglašenih stroškov upnika (glede katerih je dolžnik že založil znesek za njihovo plačilo), je namreč podlaga, da sme izvršitelj upniku izročiti znesek za poplačilo teh stroškov (šesti odstavek 63. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) oziroma si iz njega poplačati svoje terjatve do upnika, ki temeljijo na dokončnem obračunu (tretji odstavek 38.c člena ZIZ, četrti odstavek 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).
Po spremembi OT, ki velja od 4. 6. 2022 dalje, je namreč v tarifni številki 31, ki celovito ureja plačilo storitev odvetnika v postopkih izvršbe in zavarovanja, drugače kot je to veljalo po prej veljavni tar. št. 27, pod točko 9 izrecno predpisana nagrada za "druge vloge". Med takšne vloge je treba šteti vse vloge, ki jih ni mogoče uvrstiti med vloge iz točk 1 do 8 tar. št. 31 OT, to pa so prav neobrazložene vloge. Nagrada za "druge obrazložene vloge" je namreč predpisana v tar. št. 31/8. Upnik ima zato pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali s plačilom nagrade odvetnika v zvezi s sestavo neobrazložene vloge, seveda pod pogojem, da je bila vloga potrebna za postopek. Kot takšno pa je vsekakor treba šteti vlogo, s katero upnik priglasi stroške, nastale z delom izvršitelja. Kot utemeljeno opozarja pritožba, namreč upnik, ki stroškov ne priglasi v roku, določenem v osmem odstavku 38. člena ZIZ, pravico do njihovega plačila izgubi, saj se mu ti ne priznajo.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - stroški prevoza
Sodna praksa se je poenotila, da predstavlja podlago za oceno škode v zvezi s stroški prevozov oškodovancev v zvezi z zdravljenjem Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur. l. RS, št. 76/2008 in naslednji), in sicer njen tretji odstavek 5. člena, ta pa je določal višino 0,37 EUR za prevoženi kilometer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00069779
OZ člen 9, 104, 105, 106, 110, 627.. ZPP člen 286, 286/3.
vmesna sodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - primeren dodatni rok - pravočasnost dokaznega predloga
Drži sicer, kar izpostavlja pritožba, da v obligacijskih razmerjih velja načelo dispozitivnosti in načelo prostega urejanja razmerij, ne drži pa, da v konkretnem primeru vsebina 16. člena pogodbe ne narekuje hkratne uporabe določb OZ o (dodatnih) pogojih za odstop od pogodbe. Citirano pogodbeno določilo vsebuje zgolj navedbo krivdnih razlogov, zaradi katerih je dovoljen odstop naročnika od pogodbe, ni pa v njem pojasnjeno, pod kakšnimi pogoji oziroma po kakšnem postopku lahko naročnik od sklenjene pogodbe veljavno odstopi. V tej zvezi ni sprejemljivo pritožbeno stališče, ki ga je mogoče ubesediti, da če "nič dodatno ni zapisano, potem velja, da za odstop od pogodbe ni dodatnih predpostavk". Le, če bi bilo v 16. členu Pogodbe z dne 31. 7. 2013 izrecno določeno, da lahko naročnik od pogodbe v primeru krivdnih razlogov odstopi, ne da bi izvajalcu del postavil dodatni rok za odpravo napak, v zvezi s tem ne bi bilo treba upoštevati določb OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068065
OZ člen 125, 125/1, 125/3, 190, 198. SPZ člen 67, 67/8, 68.
gospodarski spor majhne vrednosti - objekt skupne rabe - upravnik - pogodba o upravljanju - plačilo upravniških storitev - plačilo obratovalnih stroškov - pogodba v breme tretjega - neupravičena obogatitev - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja ali če to zakon izrecno določa. V tem primeru pa do prehoda obveznosti na toženo stranko, kot novo lastnico poslovnih prostorov v industrijski coni, po samem zakonu ni prišlo. Tožeča stranka namreč ne navaja, da za nepremičnine skupne rabe (NSR) velja režim etažne lastnine in niti, da bi bila tožena stranka solastnica NSR. Zato v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti določila osmega odstavka 67. člena SPZ.
Vtoževane višine neupravičene obogatitve zaradi uporabe tujih stvari ni mogoče utemeljiti na podlagi delilnega ključa, ki so ga solastniki NSR določili za razdelitev stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja NSR v Pogodbi o upravljanju. Kot je že bilo pojasnjeno navedena pogodba tožene stranke ne zavezuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00069055
ZOR člen 156, 156/3. OZ člen 133, 133/3, 376. ZVO-2 člen 233, 233/1. ZPP člen 8, 154, 154/2, 216, 216/1, 252.
degradacija kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča - povrnitev škode zaradi manjvrednosti nepremičnine - plačilo stroškov sanacije - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda - vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč - povzročitev škode z opravljanjem dovoljene dejavnosti - škoda, ki presega običajne meje - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - izvedba dokaza z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavljanje vprašanj izvedencu - konkretizacija pritožbenih navedb - dopolnitev izvedenskega mnenja - aktivna legitimacija solastnika - pravilo ne ultra alterum tantum - glavnica in natekle obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Dokaz z izvedencem izvaja sodišče in ne pravdni stranki (252. člen ZPP). S tem, ko sodišče izvedencu ni zastavilo prav vseh vprašanj, ki jih je predlagala pritožnica, ni zagrešilo relativno bistvene kršitve določb postopka.
Tudi če je odpravo škode financiral le eden od zakoncev, to dejstvo zaradi režima skupnega premoženja ne izključuje aktivne legitimacije obeh za povračilni zahtevek.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče pri presoji, ali so zamudne obresti že dosegle glavnico, moralo upoštevati čas zapadlosti terjatve, torej 1. 1. 2001, in ne trenutek, od katerega jih je, upoštevajoč ugovor zastaranja, prisodilo (23. 3. 2006).
Pritožnica sodišču neutemeljeno očita relativno bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi pri odločanju preseglo trditveno podlago tožnikov. Ti so v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek utemeljili na odškodninski podlagi in zanj podali ustrezne trditve. S tem, ko je sodišče njihov zahtevek presojalo tudi po tretjem odstavku 156. člena ZOR, trditvene podlage ni preseglo. Kdaj škoda preseže normalne meje, sodišče namreč ugotavlja v okviru pravilne uporabe materialnega prava v vsakem posamičnem primeru.
Tretje toženka je ukrepala na podlagi ustreznih dovoljenj pri opravljanju splošno koristne dejavnosti (varstva cestnega telesa), zato njeno ravnanje ni bilo protipravno. Vendar pa je to ne odvezuje odgovornosti za nedopustno in prekomerno škodo na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZOR (sedaj tretjega odstavka 133. člena OZ).
Zaradi kompleksnosti zadeve in velikih stroškov, potrebnih za ugotavljanje vzrokov nastanka škode, vrednotenje uspeha strank zgolj po višini tožbenega zahtevka ni primerno. Sodišče je pri odločitvi o uspehu strank v postopku upoštevalo, koliko stroškov je nastalo v zvezi z ugotavljanjem posameznih faz postopka. Čeprav tak pristop pri odmeri stroškov ni običajen, ni v nasprotju z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP.
Bistvena značilnost podjemne pogodbe je, da se podjemnik zaveže opraviti določen posel (619. člen OZ). Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo. Posamezne aktivnosti (dela, opravila), ki jih mora opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, sama po sebi niso predmet njegove storitvene obveznosti. Ker ima podjemnikova storitev značilnost obligacije rezultata, podjemnik nosi tveganje, da bo ta rezultat dosegel.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069201
ZDR-1 člen 45, 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 149, 153, 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 62. ZVZD-1 člen 5, 8.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - nevarna dejavnost - tehnična brezhibnost vozila - odgovornost za ravnanje drugega - soprispevek delavca - odmera nepremoženjske škode - delna sprememba izpodbijane sodbe
Nalaganje z viličarjem posode za beton, težke med 50 do 70 kilogramov, na keson tovornjaka, samo po sebi ni nevarno opravilo.
Krivde za nastalo škodo ni mogoče pripisati le tožniku, kot to zmotno meni pritožba toženca. Neizpraven viličar ter ostale pravilno ugotovljene kršitve viličarista, so predstavljale predvidljiv potencialen vir za nastanek nezgode, ki je bil ob potrebni skrbnosti delodajalca povsem preprečljiv. Z opisanimi kršitvami je toženec tako prevzel tveganje negativih posledic teh kršitev oziroma opustitev.
tožba za izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - pisna najemna pogodba - pisna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - teorija realizacije - smrt najemnika stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe
Za pogodbo, za katero zakon predpisuje obličnost, pa v taki obliki ni bila sklenjena, mora obstajati soglasje volj pogodbenih strank za njeno sklenitev, da bi pogodba lahko konvalidirala. Če do sklenitve pogodbe ne pride, teorije realizacije ni moč uporabiti.
Dogovora o najemu stanovanja med pravdnima strankama ni bilo, nesklenjena pogodba pa ne more biti realizirana.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - popravilo avtomobila
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka nista dopustna pritožbena razloga v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
Glede enega izmed ključnih pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (da gre za pravno dejanje, ki je storjeno v škodo upnikov), je praviloma treba izhajati iz stališča, da pri odplačnih pravnih dejanjih pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico (le) prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, zaradi česar ta pogoj (načeloma) izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
Tožba je nesklepčna, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev, ne izhajajo posledice, ki jih tožeča stranka želi doseči s tožbo. Torej, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tretja točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil OZ in ZOR potrebna za utemeljenost regresnega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070042
OZ člen 58, 705.
ustni dogovor - licenca za programsko opremo - plačilo licenčnine za programsko opremo - dokazna ocena - teorija o realizaciji - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravna relevantnost predlaganega dokaza - nerelevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predmet dogovora prodaja licenc, s katerimi so družbe in društva iz sfere zakonitega zastopnika tožnic A. A. pridobile pravico do uporabe programske opreme X, ki je bila nameščena na strojni opremi B. d. o. o., katere zakoniti zastopnik v času sklenitve dogovora je bil prav tako A. A. Po presoji višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter pritožbene trditve v njegovo pravilnost ne vzbujajo dvomov.
Podlago za obračun licenčnine za uporabo programske opreme predstavlja torej dogovor med pravdnima strankama, da se predmet licence preda tako, da se pri B. d. o. o. omogoči uporaba programske opreme z namestitvijo novih instanc na strežniku te družbe, kar je toženka izpolnila. Dejstvo, da B. d. o. o. potem, ko od oktobra 2015 dalje A. A. ni bil več zakoniti zastopnik te družbe, družbam in društvom v njegovi sferi ni več dovolila dostopa do svojega strežnika, na drugačno presojo obveznosti plačila licenčnine ne vpliva. Toženka je svojo obveznost izpolnila s tem, ko je B. d. o. o. omogočila možnost dostopa do programske opreme, tožnici pa v pritožbi sami navajata, da sta imeli do prenehanja statusa zakonitega zastopnika A. A. pri B. d. o. o. možnost uporabe programske opreme. Če je B. d. o. o. tožnicama takšen dostop onemogočila, zaradi česar tožnici svoje pravice do uporabe programske opreme pri B. d. o. o. nista mogli izkoristiti, takšno ravnanje ne sodi v sfero toženke, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Vse pritožbene trditve, s katerimi tožnici neizpolnitev pogodbene obveznosti toženke utemeljujeta z navedbami, da jima potem, ko je A. A. pri B. d. o. o. prenehal status zakonitega zastopnika, ni bil omogočen dostop do programske opreme in s tem do računovodskih podatkov, zato niso utemeljene. Iz istega razloga tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je toženka tožnici zavedla, ker je pridobitev računovodskih podatkov pogojevala s plačilom računov, tožnicama pa kljub plačilu dostop do programske opreme ni bil omogočen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069365
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 325, 327, 327/3. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 299, 299/2. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravočasnost navedb in dokazov - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka za škodo, ki jo je utrpel tožnik, odgovarja krivdno. S tem, ko tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo in ob obstoju vsakodnevne prakse, skladno s katero so delavci sami reševali smetnjak, ki se je zataknil oziroma je zdrsnil v korito, je ravnala protipravno. To protipravno ravnanje, v zvezi s katerim se toženka ni razbremenila krivde, je v vzročni zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je po reševanju smetnjaka sestopil s stopnice vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00068625
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-2. OZ člen 112.
načelo vestnosti in poštenja - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - anuiteta - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost banke - aleatornost pogodbe - razveza pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nepošten pogodbeni pogoj - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ničnost kreditne pogodbe - poštenost pogodbene stranke - spremenjene okoliščine - konverzija
Krediti z valutno klavzulo po svoji vsebini niso nepošteni. Okoliščina, da kreditojemalec nosi valutno tveganje, ki ni omejeno, banka pa valutnega tveganja nima, ne pomeni, da je v trenutku sklenitve kreditne pogodbe z valutno klavzulo podano znatno neravnotežje. Takšna razporeditev tveganj je po naravi stvari posledica dovoljene aleatorne vsebine kreditne pogodbe z valutno klavzulo. Ob pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti okoliščina, da je izpolnitev obveznosti v izrazito potrošnikovo škodo, ne more vzpostaviti nepoštenosti (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 8/2022). Pravilno izpolnjena toženkina pojasnilna dolžnost pomeni, da je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in da toženki ni mogoče očitati nepoštenega ravnanja.
Ker je toženka pravilno izpolnila pojasnilno dolžnost, se tožnika ne bi mogla uspešno sklicevati na to, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v njuno škodo, ker je uresničitev tveganja v škodo kreditojemalca utemeljena posledica aleatornosti kreditne pogodbe z valutno klavzulo, na kar je glede na pravilno izpolnjeno pojasnilno dolžnost banke kreditojemalec lahko računal. Toženka je posredovala tožnikoma vsa potrebna pojasnila, v okviru katerih sta bila tudi opozorjena, da lahko pride do znatne depreciacije domače valute in s tem do znatnih negativnih ekonomskih posledic, ki bi jih morda težko nosila, zato se tožnika ne bi mogla sklicevati niti na to, da teh posledic utemeljeno nista pričakovala v tako velikem obsegu.
Glede na aleatorno naravo kreditne pogodbe z valutno klavzulo bi morala tožnika že ob sklenitvi pogodbe računati z možnostjo večje spremembe tečaja, zato se ne moreta sklicevati na spremenjene okoliščine. Enako velja za uveljavljano gospodarsko krizo kot spremenjeno okoliščino. Tožnika sta imela možnost, da bi že po prvi večji apreciaciji CHF (več let pred januarjem 2015, ko je prišlo do velikega znižanja tečaja EUR zaradi ukrepa švicarske centralne banke) v skladu s kreditno pogodbo uveljavljala konverzijo kredita (ki je pomenila obliko zavarovanja pred nadaljnjim valutnim tveganjem v preostali dobi odplačevanja kredita), a se zanjo nista odločila. Tožnika glede na to nista izkazala predpostavk za uveljavljanje spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069261
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/2. OZ člen 179, 180, 299, 299/2. ZPP člen 357.
tožba na plačilo odškodnine - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - soprispevek - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - motorno vozilo in pešec - potrebna skrbnost - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse - čustvena navezanost - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine starima staršema ni pogoj, da bi morala opravljati vlogo staršev v odnosu do umrlega vnuka ali da bi prevzela skrb za skupno gospodinjstvo. Prvo sodišče je podrobno utemeljilo, kako tesno sta bila stara starša povezana z vnukom. Ugotovljena dejstva tudi po oceni pritožbenega sodišča vodijo do zaključka, da je med njimi obstajala enako močna čustvena povezanost, kot jo je običajno videti med ožjimi družinskimi člani iz 180. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00069995
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 289, 1050, 1050/1. ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
družbena pogodba (societas) - razlaga pogodb - končni obračun - poravnava - umik tožbe - privolitev tožene stranke - pogojna privolitev - identiteta tožbenega zahtevka - čas izpolnitve, če rok ni določen - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe
Ker sta si pogodbenici izvedbo posla razdelili na pol, vsaka pa naj bi bila deležna tudi polovice njegovih čistih koristi, pri čemer je celotno naročnikovo plačilo prejela toženka, je bilo pravno dosledno, da sta ugotovili seštevek vrednosti vseh svojih dobav naročniku (po cenah, ki sta jih bili dogovorili med seboj), s postavko "razlika v nabavi" upoštevali, da obe nista izvedli natanko polovice posla, in se s to postavko ravno v tem izenačili, nazadnje pa upoštevali, koliko je tožnica toženki že zaračunala (toženka je banki že vse) in koliko ji je zato še upravičena zaračunati. Ko je takšno njuno skupno rekapitulacijo sprejelo sodišče prve stopnje, je tudi samo pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo. Čeprav sodišče prve stopnje tega ni tako kvalificiralo, je bil ta obračun, katerega vsebino je ugotovilo, po oceni pritožbenega sodišča poravnava v smislu prvega odstavka 1050. člena OZ.
ZPSPP člen 23. OZ člen 51, 51/3, 56, 56/2. ZPP člen 212.
najemna pogodba - poslovni najem - najemna pogodba za določen čas - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor - konkludentno soglasje - soglasje volj - izročitev nepremičnine v posest - izročitev ključev - povrnitev materialne škode - primopredajni zapisnik - konkretiziranost trditvene podlage - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - določenost tožbenega zahtevka - predpisana obličnost - naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Pravilno pritožba navaja, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da lahko najemna pogodba sporazumno preneha tudi konkludentno, če najemodajalec izrecno ne izjavi, da ni prenehala. Vendar pritožbeno sodišče opozarja, da mora pri tem iz konkludentnih ravnanj izhajati jasno izražena volja pogodbenih strank, da so lahko ta ravnanja pravno relevantna v smeri zatrjevanega sporazumnega prenehanja najemnega razmerja. Pri presoji konkludentnega ravnanja je namreč bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke v višini 1.796,80 EUR ni dokazana, saj iz predloženega računa ni razvidno od katerih računov vtožuje zamudne obresti, niti zapadlost, niti plačilo le-teh in tudi ne stopnjo zamudnih obresti, kar pa tožeča stranka tudi v svojih vlogah ni navedla. Trditveno in dokazno breme pa je na tožeči stranki (7. in 212. člen ZPP). Z dokazno oceno prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša.