V primeru odstopa potrošnika od pogodbe o paketnem potovanju lahko organizator potovanja zahteva od potrošnika plačilo ustrezne in upravičene odstopnine. S pogodbo o paketnem potovanju se lahko določi razumne standardne odstopnine, pri čemer se upošteva preostali čas do začetka turističnega paketa ter pričakovane prihranke stroškov in prihodke iz nadomestne uporabe potovalnih storitev (prvi, drugi in tretji odstavek 57.f člena ZVPot oziroma 186. člen ZVPot-1).
Namenu sklenjene pogodbe bi nasprotovalo takšno določilo splošnih pogojev, zaradi katerega bi ne mogel biti dosežen bistveni cilj same pogodbe.
Dogovor v pogodbi o plačilu odvetniških stroškov za višjo vrednost točke, kot je določena v OT, je prepovedan in ničen. Nasprotuje prisilnim predpisom in načelu vestnosti in poštenja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi priložene menice - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - vsebinski preizkus - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditvena in dokazna podlaga - menica - lastna menica - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - menični zavezanec - ugovori po meničnem pravu - pravni standard - zanikanje obstoja terjatve
Treba je upoštevati, da v obravnavani zadevi ne gre za običajno izvršbo na podlagi verodostojne listine, temveč je predmetni postopek izvršba na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ. Tako kot upnik, ki predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mora upnik pri tej vrsti izvršbe na podlagi verodostojne listine menico, na kateri temelji svoj izvršilni predlog, le-temu priložiti. Sklepi o izvršbi na podlagi priložene menice se tako ne izdajajo samodejno, sodišče predlog za izvršbo na podlagi priložene menice že v fazi dovolitve preizkusi po vsebini, tako na podlagi trditvene podlage v predlogu za izvršbo, kot tudi na podlagi izvršilnemu predlogu priložene menice in morebitnih drugih listin. Ker so torej zahteve do upnika glede trditvene in dokazne podlage v dovolitvenu fazi precej večje kot pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine, mora enako veljati tudi za zahteve do dolžnika glede obrazloženosti ugovora. Povedano še drugače, dolžnik hitreje doseže prag obrazloženosti ugovora pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine kot pa pri izvršbi na podlagi priložene menice. Zgolj splošno zatrjevanje, da dolga ni, ne more predstavljati pravno relevantnega negativnega dejstva, ki bi zadostovalo za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice.
načelo pogodbene svobode - načelo vestnosti in poštenja - prosto urejanje obligacijskih razmerij - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - obstoj posojilnega razmerja - izročitev denarja - posojilna pogodba - vračilo posojila - vrnitev posojila - vrnitev denarja - pogodba o leasingu - dokazna ocena - kavza pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve
Načinov izročitve je lahko več. Ni pa sporno, da sta s sklenitvijo posojilne pogodbe tožnik in toženec nedvomno in nedvoumno izrazila vsak svojo pravnoposlovno voljo, to je da toženec vrne določeno vsoto denarja, ki jo je dolžan iz naslova že minulega tožnikovega ravnanja v toženčevo korist na podlagi dogovora. Njuna izražena volja se je brez dvoma ujemala. Pravzaprav je nepomembno, kako se pogodba imenuje, dokler je volja, ki je v njej izražena, jasna in nedoumna, in seveda če ima podlago, kar v tem primeru sploh ni sporno. Falsa nominatio non nocet.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087006
URS člen 15, 23, 35, 39, 125. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10. OZ člen 134.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje interesov - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - restriktiven pristop - dokazni standard verjetnosti - svoboda izražanja - osebnostne pravice - kolizija interesov - pravica do sodnega varstva - metoda praktične konkordance - pogoj reverzibilnosti
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). V okviru, z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-275/97, začrtanih meja obravnavanja take začasne odredbe, je treba pogoje za izdajo takšne začasne odredbe presojati po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ob tehtanju interesov strank. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče tako mora, glede na citirano ustavno odločbo presojati, ali te škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe in ali izdaja te začasne odredbe ne bi nedopustno posegala v pravni položaj dolžnika s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi več bilo mogoče odpraviti.
Glede na poseben pomen svobode izražanja mora biti v konfliktu človekovih pravic pri tehtanju interesov in dobrin svobodi izražanja dana posebna teža in je treba v zadevah, pri katerih gre za omejevanje te pravice še posebej skrbno preveriti, ali obstajajo ustavno sprejemljivi razlogi za takšno omejitev. Svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo in le tako je zadoščeno zahtevam pluralizma tolerance in strpnosti, ki so nujni sestavni del demokratične družbe. Zrcalna podoba pravice do svobode izražanja je pravica do obveščenosti. Svoboden razvoj posameznikove osebnosti zahteva, da človeku ne gre samo obstoj, ki je izoliran od vseh drugih bitij, temveč moramo posamezniku, prav zaradi svobodnega razvoja njegove osebnosti, omogočiti aktiven, ekstravertiran razvoj. Tudi ESČP pravici do svobode izražanja pripisuje poseben pomen.
izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nezgodno zavarovanje - pogodbeno zavarovanje
Plačilo dnevnega nadomestila za posledice, ki niso bile ugotovljene v prvem letu po nezgodi in po že izvedenem plačilu za maksimalno število dni - 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ni mogoče, saj jamstvo za to ni podano.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 256, 256/2, 296, 296/2. OZ člen 1018, 1028.
poroštvo - prehod terjatve - zakonita subrogacija - začetek postopka osebnega stečaja - osebni stečaj - načelo koncentracije - prijava terjatve v stečaju - uveljavljanje terjatev v stečaju - regresna pravica poroka
Porok s plačilom ne pridobi nove (prej neobstoječe) terjatve do dolžnika, za katerega je izpolnil dolg, ampak terjatev, ki je obstajala že pred poplačilom in ki jo je do dolžnika in poroka imel upnik, le preide na poroka.
ZDR-1 člen 13, 17, 17/1, 18, 24, 31. OZ člen 21, 22.
pogodba o zaposlitvi - ponudba - elementi pogodbe - obstoj delovnega razmerja - vzpostavitev delovnega razmerja - predlog pogodbe o zaposlitvi
Določbe 21. in 22. člena OZ lahko pridejo v poštev pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, vendar do te faze, ko bi bilo treba pravila civilnega prava uporabiti, v obravnavanem primeru sploh ni prišlo. Ponudba v skladu z 31. členom ZDR-1 niti ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi niti se ne sklicuje na noben akt, ki bi nadomestil manjkajoče bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ponudbe ne more dopolnjevati niti javna objava prostega delovnega mesta na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Za ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi bi šlo le, če bi toženka elektronskemu sporočilu priložila pisni predlog pogodbe, ki bi vseboval vse bistvene sestavine, kot jih določa 31. člen ZDR-1.
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1.
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
Zakonita predkupna pravica predstavlja določeno omejitev lastninske pravice v javno korist, vendar 67. člen URS predpisuje, da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon lahko torej predvidi omejitev lastninske pravice. ZKZ in ZG tako predstavljata zakonsko podlago za omejitev lastninske pravice. Zakonita predkupna pravica je ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah in ne posega bistveno v svobodo do razpolaganja. Ne omejuje lastnika pri odločitvi o prodaji nepremičnine, temveč ga omeji zgolj pri tem, komu jo bo prodal. Skladno z navedenim prisilne določbe ZG in ZKZ ne posegajo nedopustno v ustavno pravico druge toženke do zasebne lastnine (33. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00087604
OZ člen 21, 21/1, 22, 28, 28/3, 51. ZUreP-1 člen 85. Odlok o predkupni pravici Občine Šentrupert na nepremičninah (2008) člen 1. ZUreP-2 člen 189. ZPP člen 184, 184/1, 341. URS člen 22, 23.
zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - predkupna pravica občine - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - zavezujoča izjava - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odklonitev podpisa - veljavnost sprejema ponudbe - veljavnost kupoprodajne pogodbe - dejstva, ki utemeljijo nastanek pogodbe - nastanek pogodbe ex lege - veljaven zavezovalni pravni posel - sklenitev prodajne pogodbe pod pogoji iz podane ponudbe - uveljavljanje zahteve za sklenitev pogodbe s tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - napačno oblikovan tožbeni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva
Če je bila pogodba sklenjena s tožnikovim prejemom toženkinega sprejema ponudbe, tožnik s tožbo ne more zahtevati ponovne sklenitve pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), temveč lahko zahteva (le) izpolnitev že sklenjene pogodbe.
Ker se hkrati s postavitvijo sklepčnega zahtevka ne bi spremenila niti cilj pravde niti predmet njenega obravnavanja, je tožniku pred zavrnitvijo zahtevka zaradi njegove nesklepčnosti treba dati možnost za njegovo popravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087122
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIZ člen 192, 192/3. ZPP člen 154, 154/1, 340, 341, 358, 358/1, 358/1-2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje sodnika - kršitev profesionalnih standardov ravnanja - predmet izvršbe - cenitev vrednosti nepremičnine - neusklajenost podatkov - kataster - zemljiška knjiga - ničnost upravnih odločb - izvedenec kot sodnikov pomočnik - pretrganje vzročne zveze - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - ustavnost in zakonitost - odškodninska tožba - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju kvalificirane protipravnosti njegovega ravnanja, je treba upoštevati naravo dela, v konkretnem primeru je to "sojenje". Protipravnost sodnikovega ravnanja v smislu odškodninskega prava bi tako lahko bila podana le ta takrat, ko je napaka v procesu sojenja posledica kršenja izrecnih določb zakona, kot tudi, če je posledica napake v metodi dela, v pravilih stroke, ki nasprotuje običajnemu načinu opravljanja sodniške službe. Merilo za presojanje protipravnosti ravnanja sodnika je tudi standard dolžnostnega ravnanja, ki se zahteva od določenega človeka (sodnika). Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je tako odločilno, ali je sodnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Kar zadeva ravnanje sodnih izvedencev med sodnimi postopki, kamor spadajo cenilci nepremičnin, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da v odškodninsko odgovornost države za delo sodišča ni mogoče šteti tudi delovanja sodnih izvedencev in cenilcev. Ko je govora o škodi, ki jo povzroči država, jo dejansko povzročijo državni organi, zato sodišče kot državni organ predstavlja sodnik, ki ima v državi funkcijo sojenja.
Ko je izvedenec imenovan za delo v konkretnem sodnem postopku, mu tako teorija kot sodna praksa priznavata položaj specifičnega pomočnika sodišča. Vendar pa ga tak položaj, v katerem ima sodni izvedenec lahko tudi dokaj aktivno vlogo, še ne izenačuje s sodnikom oziroma njegovo delo ni tako neločljivo povezano s sodnikovim, da bi šlo dejansko za sodnikovo delovanje in s tem za delo sodišča oziroma države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086547
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 199. SPZ člen 67.
vlaganje v hišo - solastna nepremičnina - popravilo strehe - zamakanje - nujna gestija - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - dokazovanje z izvedencem - neodložljivost del
Dokazno breme o vprašanjih, ki so bila naložena izvedencu gradbene stroke, je bilo v celoti na tožnici. S tem pa tudi z dokazovanjem povezano stroškovno breme. Nedokončano dokazovanje z izvedencem gradbene stroke je zato posledica dokaznega in stroškovnega bremena, ki mu tožnica ni zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00086165
URS člen 22, 25. OZ člen 86, 86/2, 615, 615/1. ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8.
najemna pogodba za določen čas - molče obnovljen zakup - pravica uporabe na nepremičnini - plačilo uporabnine za nepremičnine - dobrovernost - podatki v zemljiški knjigi - pravočasnost pritožbe - pritožba, vložena pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika
V skladu z določbo prvega odstavka 615. člena OZ se šteje, da je sklenjena nova najemna (zakupna) pogodba za nedoločen čas z enakimi pogoji kot prejšnja, če po preteku časa najemnik (zakupnik) še naprej uporablja stvar, najemodajalec (zakupodajalec) pa temu ne nasprotuje. Zato odsotnost pisnega aneksa po poteku enoletnega roka od sklenitve najemne pogodbe ne pomeni toženčeve slabovernosti, kot to zmotno meni pritožba.
Toženec je bil za obdobje, ko je bil slaboveren, obsojen na plačilo uporabnine. Za obdobje, ko je bil toženec dobroveren in utemeljeno prepričan, da nepremičnino uporablja na podlagi veljavnega pravnega naslova, pa tožnik do uporabnine ni upravičen.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - zapadlost odškodninske obveznosti - zamuda pri odškodninski obveznosti - zahteva za plačilo odškodnine - premoženjska škoda - neupravičena obogatitev - manjkajoča trditvena podlaga - nepoštenost pridobitelja
OZ v 165. členu določa nastanek škode kot trenutek zapadlosti odškodninske obveznosti. Vendar je obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti odvisna od zamude, in ne od zapadlosti, saj po 378. členu OZ zamudne obresti dolguje dolžnik, ki je v zamudi. Zapadlost in zamuda nista identična pravna pojma. Po 299. členu OZ dolžnik pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti, v zvezi s katero rok ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom postopka za dosego izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti.
V primeru neupravičene obogatitve je pridobitelj dolžan plačati zamudne obresti od dneva prejema le, če je bil nepošten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00086853
ZPP člen 7, 212, 318, 286, 286a, 286a/5, 338, 338/1, 338/1-3. OZ člen 131. URS člen 25.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - sklepčnost tožbe po višini - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - dokazna ocena - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00086523
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
kreditna pogodba v CHF - pritožbena obravnava - zaslišanje stranke - strokovno znanje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost - zavrnitev tožbenega zahtevka
Glede na to, da je prva tožnica na pritožbeni obravnavi izpovedovala drugače kot pred sodiščem prve stopnje, in glede na to, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, sodišče druge stopnje tudi šteje, da tožnika nista uspela izpodbiti domneve iz 226. člena ZPP, da so podatki v notarskem zapisu (ki je javna listina) resnični; iz notarskega zapisa izhaja, da sta bila s strani notarke poučena o poglavitnih značilnostih in posledicah sklenjene kreditne pogodbe in zastavitve nepremičnine, t.j. vikenda na morju (24. točka notarskega zapisa iz priloge A2).
Sodišče druge stopnje glede na navedeno, upoštevaje pritožbeno nesporno dejstvo, da je bila prva tožnica s strani toženke (banke) obveščena o splošnih značilnostih kredita, vezanega na tečaj CHF, in o tem, da je višina anuitete odvisna od gibanja tečaja CHF in se lahko anuiteta spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol, pri čemer ji niso zagotavljali, da se tečaj CHF ali višina anuitete ne bosta spremenila, upoštevaje, da se drugi tožnik vabilu na zaslišanje na pritožbeni obravnavi neupravičeno ni odzval, ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, ocenjuje, da je prva tožnica kot kreditojemalka imela na voljo dovolj znanja in s strani toženke prejela dovolj informacij, da je lahko sprejela poučeno (informirano) odločitev za najem spornega kredita, za katero si je po posvetovanju z možem vzela tudi dovolj časa.
Pritožbeno tudi ni sporno, da je bila prva tožnica v času sklepanja sporne kreditne pogodbe visoka bančna uslužbenka (izvršna direktorica banke na nivoju B1, t.j. en nivo pod upravo - board), njen soprog (drugi tožnik) pa direktor gospodarske družbe, ki je poslovala s tujino.