Ministrstvo z izdajo dovoljenja kandidatu, ki želi izvajati rejniško dejavnost, ne odloči o namestitvi enega ali več otrok k temu rejniku, temveč zgolj o kandidatovi primernosti in sposobnosti za izvajanje rejniške dejavnosti, v posledici česar je oseba z izdanim dovoljenjem zgolj vpisana v evidenco izdanih dovoljenj. Enak predmet odločanja kot v postopku izdaje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti je po naravi stvari tudi v postopku odvzema dovoljenja, za katerega je prav tako pristojno ministrstvo in katerega posledica je tudi izbris rejnika iz evidence izdanih dovoljenj.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 5a, 119, 120.
odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - izvedensko mnenje
Odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi drugostopenjskega organa za njim, da se tožnici in dekličinemu očetu otrok odvzame in namesti v rejniško družino, je po presoji sodišča pravilna. Pri odločitvi je bilo pravilno upoštevano, da so razlogi za odvzem otroka podani, ker starša mld. A.A. za hčerko sama nista zmožna skrbeti ter da za mld. A.A. tudi ni zmožen skrbeti materin partner. To izhaja iz vseh relevantnih poročil in mnenj. V nasprotnem primeru, z vrnitvijo mld. A.A. v matično družino, bi bil ogrožen dekličin zdrav psihofizični razvoj. Mld. A.A. je namreč jasno povedala, da si k materi ne želi, dokler bo pri njej tudi njen partner. Pred odločitvijo je tudi dala izjavo, da se z namestitvijo v rejniško družino, ki jo je tudi že spoznala, strinja. Z namestitvijo v rejniško družino se je strinjala tudi dekličina zagovornica-glas otroka.
skrbništvo - skrbništvo nad mladoletno osebo - center za socialno delo kot skrbnik
Sodišče ocenjuje, da je bilo v času izdaje izpodbijane odločbe primerneje, da se je za skrbnika postavilo CSD po pooblaščeni osebi, ki bo stalno prisotna v RS in bo skrbniško funkcijo opravljala nevtralno, brez dvoma glede navzkrižja interesov in s skrbnostjo, ki jo naroča zakon. V času izdaje izpodbijane odločbe se je namreč tožnikova mati nahajala v Belgiji, od koder bi težko opravljala skrbniške dolžnosti. Zgolj njena izjava, da je pripravljena priti v RS in skrbeti za svoje vnuke, pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni zadosten dokaz za to, da bo sposobna opravljati skrbniške dolžnosti glede na to, da je prvostopenjski organ v času odločanja ni mogel neposredno, brez časovnega zamika, zaradi bivanja v Belgiji, preveriti njene sposobnosti za opravljanje skrbniške dolžnosti, ob upoštevanju že navedenih odnosov tožeče stranke do svojih staršev, sicer v preteklem obdobju, vendar ob upoštevanju ugotovljenih osebnostnih lastnosti tožnika.
odvzem otroka - rejništvo - korist mladoletnega otroka - ustavitev postopka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - predčasno prenehanje izvajanja ukrepov
Predmet upravnega spora je odločitev upravnega organa, da se postopek prenehanja izvrševanja ukrepa odvzema obeh mld. otrok in njune oddaje v rejništvo, začet na tožničino pobudo, ustavi. Organ je v postopku pred izdajo sklepa v celoti upošteval zakonske zahteve, pri čemer je svojo odločitev oprl na mnenje strokovne komisije prvostopenjskega upravnega organa, izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke in izvedenke za klinično psihologijo otrok in mladostnikov ter izvedel ustno obravnavo. Upoštevane so bile vse predpisane določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na sodelovanje strank v postopku.
rejništvo - rejniška dejavnost - dodelitev otroka - pogoji za izdajo dovoljenja - sorodstveno razmerje
Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - stranski udeleženec - zakonec
V postopku postavitve pod skrbništvo tožnik nima položaja stranke v ožjem smislu (42. člen ZUP) in da svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku v svojstvu stranskega udeleženca (43. člen ZUP) ne more utemeljevati z interesom osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zato tožnik ne more uspeti z navedbo, da je njegov pravni interes v tem, da se za skrbnika postavi osebo, ki bo objektivno in nepristransko zastopala interese varovanke, saj to ni njegov oseben temveč varovankin pravni interes.
Drugače pa velja za tožnikovo sklicevanje na položaj ter pravice in dolžnosti, ki jih ima kot zakonec osebe, ki se postavlja pod skrbništvo. Zaradi značilne osebne narave oziroma osebne povezanosti kot temeljnega elementa pravnih razmerji med zakoncema po presoji sodišča postavitev skrbnika enemu od njiju nedvomno posega v navedeno pravno razmerje in s tem v pravice in obveznosti drugega zakonca, kot jih opredeljuje zakon. Zato zakoncu osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da v postopku postavitve pod skrbništvo kot stranski udeleženec v obsegu varstva svojih pravic podaja izjave in v posledici tega uveljavlja pravna sredstva.
postavitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Po presoji sodišča ima tožnica prav, ko ugovarja, da odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na postavitev kot skrbnice za posebni primer, zlasti, da odločba ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih njena postavitev ne nasprotuje v 181. členu ZZZDR določenim izključevalnim razlogom.
ZPP člen 82. ZZZDR člen 120, 213. ZUP člen 221, 290, 290/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. URS člen 15, 15/3, 22, 35. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-2.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - postavitev začasnega zastopnika - navzkrižje interesov - javni interes - načelo sorazmernosti - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kršitev pravice do izjave
Organa prve in druge stopnje sta po presoji sodišča materialno pravo (ZZZDR) pravilno uporabila v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ter sta pri tem pravilno upoštevala tudi relevantne instrumente varstva človekovih pravic predpisov (KOP in EKČP), pri čemer sta pri odločanju v konkretnem primeru dala prednost otrokovim pravicam mld. A.A. pred pravico tožnice do družinskega življenja, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
posvojitev - prepoved diskriminacije - istospolna usmerjenost - posvojitev otroka po istospolnih partnerjih - registrirana istospolna partnerska skupnost - največja korist otroka
Nosilci človekovih pravic iz tretjega odstavka 56. člena, kakor tudi ostalih določb 56. člena Ustave RS, so otroci. To izrecno izhaja iz besedila in vsebine določb tega člena, pa tudi njegovega naslova (pravice otrok). Tožnika, ki v upravnem postopku in upravnem sporu lahko uveljavljata le varstvo svojih pravic in svojih osebnih pravnih koristi, zato trditev o nedopustnem različnem obravnavanju pri uživanju človekovih pravic ne moreta opirati na navedeni člen Ustave, saj na njegovi podlagi ne uživata človekovih pravic. Pravica, kot jo uveljavljata tožnika, pa ne izhaja niti tretjega odstavka 53. člena Ustave, po katerem država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Ta določba, ki državi sicer nalaga aktivno ravnanje v korist družine in razmerij med starši in otroki, namreč predpostavlja obstoj navedenih razmerij in je zato ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja pravno varstvo želje osnovati družino. Iz enakih razlogov iz te določbe tudi ni mogoče izpeljati pravice do posvojitve, ki je (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) ne vsebuje niti ZZZDR. Glede na povedano pa za presojo, da v dani situaciji ne uveljavljata pravice iz navedene določbe Ustave, ni pomembno, da sta tožnika že starša deklice in zato z njo že tvorita družino, saj s tožbo ne uveljavljata pravnega varstva obstoječega družinskega razmerja, temveč pravico do osnovanja družine s posvojitvijo drugega otroka.
Posvojitev zato že po naravi stvari ni pravica osebe, ki želi postati posvojitelj.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - rejništvo - dodelitev otroka - otrokova korist - oddaja otroka v rejništvo
Ministrstvo izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti sorodniku na podlagi vložene vloge in pisne ter obrazložene ugotovitve centra za socialno delo, da je tovrstna oblika rejništva otroku v korist. O navedenem ni mogoče odločiti z ustno odločbo v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP.
odvzem otroka - stari starši - aktivna legitimacija - Center za socialno delo (CSD) - prenos pristojnosti
Tožnica ima status stranskega udeleženca v postopku namestitve otrok v rejništvo, vendar pa ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za prenos prostojnosti po 85. členu ZSV.
skrbništvo - potrdilo o dokončnosti akta - potrdilo o pravnomočnosti - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - pritožba - dovoljenost pritožbe - odpoved pravici do pritožbe
Tožnik je podal vlogo, v kateri se je odpovedal pravici do pritožbe zoper 1. točko izreka (razrešitev starega skrbnika), vložil pa je pritožbo zoper 2. točko izreka odločbe (imenovanje novega skrbnika). Stranka se lahko odpove pravici do pritožbe samo glede posamezne točke izreka odločbe, vendar le v primeru ko gre za vsebinsko ločljive dele izreka. Odločitev o zamenjavi skrbnika, torej o razrešitvi starega in imenovanju novega skrbnika, pa je vsebinsko tako povezana in soodvisna, da delna dokončnost ne pride v poštev. Poleg tega je drugostopenjski organ na podlagi tožnikove pritožbe odločbo CSD v celoti odpravil, postopek zamenjave skrbnika pa ustavil. Z odpravo odločbe se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo v preteklosti pred izdajo odpravljene odločbe (281. člena ZUP). To posledično pomeni, da v pritožbenem postopku odpravljena odločba nikoli ni postala ne dokončna ne pravnomočna, zato je organ pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo potrdila.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica zaprosila za izdajo dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti do odpusta njene hčerke oziroma matere mld. A.A. s prestajanja kazni zapora. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je otrokova mati pričela prestajati izrečeno zaporno kazen v trajanju enega leta in šest mesecev dne 12. 4. 2016. Glede na navedeno se ji je zaporna kazen iztekla oktobra 2017. To pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z njeno vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti, prenehal. Tožnica si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
ZZZDR člen 7, 134. URS člen 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
posvojitev - prepoved diskriminacije - družinsko življenje - pastorek
Onemogočanje posvojitve po polnoletnosti pastorka ne pomeni posega v tožnikovo družinsko življenje, saj razmerje med staršem in polnoletnim otrokom (v konkretnem primeru torej tudi med očimom in polnoletnim pastorkom, ki očima šteje in naslavlja kot svojega očeta) načeloma (torej brez nekih dodatnih elementov odvisnosti) ne spada v polje družinskega življenja.
Prenehanje možnosti posvojitve z nastopom polnoletnosti otroka je treba gledati v luči namena, ki ga ima institut posvojitve v slovenskem pravnem redu in glede katerega ima torej država tudi v povezavi s prepovedjo diskriminacije, široko polje proste presoje. Ker je namen posvojitve varstvo otrokovih koristi, ki se zagotavljajo preko izvrševanja roditeljske pravice, ta pa s polnoletnostjo otroka preneha, je logična in razumna posledica, da tudi možnost posvojitve s polnoletnostjo otroka preneha. Mladoletniki in polnoletniki glede potrebe po posvojitvi torej niso v primerljivih položajih, zato omejitev možnosti posvojitve le na mladoletne otroke ni diskriminatorna.
postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
Stari starši otroka nimajo roditeljske pravice nad svojim vnukom, zato v skladu z določbami ZZZDR tudi niso zakoniti zastopniki otroka in v razmerju do otroka (vnuka) nimajo pravic in dolžnosti, tudi ne dolžnosti preživljanja. Zato v teh postopkih nimajo položaja stranke postopka, ravno tako pri odločanju o odvzemu otroka, kot posegu v roditeljsko pravico, ne varujejo svoje pravne koristi kot pravno oprte osebne koristi.
odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Odločitev o izdaji začasne odločbe mora biti utemeljena z razlogi iz prvega odstavka 221. člena ZUP, ko je torej začasni odvzem otrok nujno potreben zaradi zaščite njihovih koristi. Uporaba te določbe ne pomeni, da je ukrep izrečen na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, ampak v okviru ugotovitvenega postopka, pred izdajo (končne) odločbe. Tudi v obravnavanem primeru je (bil) v teku poseben ugotovitveni postopek, odločitev za izdajo začasne odločbe pa temelji na dejstvih zbranih v tem postopku v času izdaje začasne odločbe, ki so utemeljevala uporabo določbe 120. člena ZZZDR.
odvzem otroka - otrokova korist - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Glede na potek in okoliščine obravnavane zadeve je pravilna odločitev, da se mladoletni otrok z začasno odločbo odvzame staršem in se namesti v krizni center. Namen tega ukrepa je v zagotovitvi pogojev za zdravo rast in razvoj otroka ter mu omogočiti varno okolje in zaščito pred nevarnostjo povzročanja nadaljnje škode za njegov psihofizični razvoj.
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku
Tožnik nima lastnosti stranke v postopku, zato tudi nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo odločb z dne 2. 6. 2017. Iz istega razloga tožnik tudi ne more predlagati izločitve direktorja in uradnih oseb iz postopka.