odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - mnenje sodne izvedenke - otrokova korist
V ugotovitvenem postopku so se dejansko presojali dogodki, ki so se zgodili do 18. 5. 2015, spremembe, ki so nastale po omenjenem datumu, pa ne več. Iz izpodbijane odločbe izhaja, kot da tožnica s škodljivo rabo alkohola in z agresivnim vedenjem nadaljuje, čeprav v spisu ni nobenega podatka o tem, da bi po 18. 5. 2015 za tako situacijo tudi dejansko šlo. Prav tako tudi ni nobene ugotovitve, kako in če je začasna odločba na tožnico kakorkoli učinkovala. Razen splošne ocene, da milejši ukrep v zadevi ni primeren, vsebinske presoje tožena stranka ni napravila ne glede tožnice, ne glede sorazmernosti ukrepa ob ugotovljenih okoliščinah. Ali je glede na določbe 4. člena ZPND mladoletna deklica še lahko žrtev nasilja, oziroma v kolikšni meri glede na spremenjene okoliščine, ko mati živi sama, iz izpodbijane odločbe ne izhaja.
skrbništvo - postavitev skrbnika - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku
V postopku nastanitve pod skrbništvo ima le ta oseba položaj stranke, ne pa tudi njeni morebitni sorodniki. Sorodniki osebe, ki se postavlja pod skrbništvo postopku postavitve pod skrbništvo ne varujejo svojih pravic in koristi ter tako tudi ne morejo biti stranke v tem postopku. Posledično tudi ne morejo zoper odločitev, sprejeto v tem postopku vložiti pritožbe.
odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba - koristi otroka
Tožena stranka je v odločbi pojasnila razloge za izdajo začasne odločbe, to je hudo čustveno stisko otrok, ki so jo zaznali različni strokovni delavci in ki je terjala takojšnje ukrepanje, brez izvedbe ugotovitvenega postopka. Razlog za izdajo začasne odločbe ni bil zgolj dogodek z dne 2. 2. 2016, četudi je bil, kot pravilno ugotavlja tožnica, povod za začasni odvzem otrok. Tožena stranka se z družino tožnice ukvarja več let in ob tem zaznava, da se konflikti med staršema, ob večkratnem obnavljanju partnerske zveze, prenašajo na odnose do otrok, oziroma da so otroci priča in del tega konfliktnega razmerja. Ocena ogroženosti, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, je bila tretja ocena, ki jo je za tožničino družino izdelala tožena stranka.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - odvzem mladoletnih otrok
Sodišče ugotavlja, da tožnica v svoji zahtevi za začasno odredbo verjetnosti nastanka težko popravljive škode s tem, ko so njeni otroci nameščeni v kriznem centru za čas do zaključka ugotovitvenega postopka v postopku odvzema mladoletnih otrok, ni izkazala. Tožnica namreč le pavšalno navaja, da s tem, ko so otroci nameščeni v kriznem centru, nastaja nepopravljiva škoda, vendar pa take trditve z ničemer ne konkretizira. V predlogu oporeka vsebini začasne odločbe, ki jo izpodbija, ne pojasni pa, zakaj naj bi otroci utrpeli težko popravljivo škodo s tem, ko so nameščeni v kriznem centru za čas, dokler ni zaključen ugotovitveni postopek.
ZZZDR člen 181, 185, 192, 213. ZUP člen 135. ZPP člen 82.
skrbništvo - sprememba skrbnika - ustavitev postopka - skrbnik za posebni primer - začasni zastopnik
V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov.
Zakon določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.
URS člen 53. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
rejništvo - odvzem otrok starim staršem - pravica do zasebnega in družinskega življenja - pravica do družine
Tožnica je živela v družinski skupnosti z vnukoma, ki pa je bila nepričakovano in nenapovedano brez uradne odločitve zgolj z izvršenim dejanjem CSD prekinjena, s tem pa je bilo poseženo v pravico do družine in do zasebnega in družinskega življenja babice in vnukov.
S smrtjo osebe, ki ji je postavljen skrbnik, prenehajo vse naloge in obveznosti, ki jih ima skrbnik do svojega varovanca, prav tako pa odpade razlog za imenovanje morebitnega drugega skrbnika. Odprava izpodbijane odločbe torej ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je oseba pod skrbništvom umrla, kar pomeni, da izpodbijana odločba ne more imeti več nobenega učinka za tožnika kot osebo, ki želi biti imenovana za njenega skrbnika.
skrbništvo - postopek za postavitev pod skrbništvo - procesna legitimacija - stranka v upravnem postopku - združitev zadev
Stranka v upravnih postopkih skrbništva je le oseba, ki se ji postavlja skrbnik, zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, in oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR.
URS člen 35, 54, 54/1. ZUP člen 221, 221/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZZZDR člen 119, 120.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - začasna odločba - molk organa - začasna odredba - koristi otroka
Četudi je pripad zadev v zvezi z odvzemi otrok, čeprav sodišče za ta pomislek nima nobene podlage v podatkih v spisu, resnično povečan, to ne opravičuje tako velikega časovnega zaostanka pri odločanju o pritožbi, ampak si mora pristojno ministrstvo delo organizirati tako, da bodo tovrstne odločitve rešene v zakonskih rokih, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od kakovosti in zakonitosti dela centrov za socialno delo. Poleg tega je izpodbijani akt le začasna odločba, ki se po 1. odstavku 221. člena ZUP lahko izda samo takrat, ko je neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se zgolj začasno uredijo „posamezna vprašanja ali razmerja“. Zato tudi začasna narava te odločbe, ki pa je v konkretnem primeru vseeno uredila zelo pomembna razmerja med otrokom in materjo za obdobje 6 mesecev, govori za to, da bi morala tožena stranka odločiti o pritožbi v zakonskem roku. Na tej podlagi sodišče ocenjuje, da molk organa v konkretnem primeru očitno ni upravičen.
Z vidika načela varovanja otrokovih koristi in pravice otroka do polnejšega družinskega življenja z materjo (35. člen Ustave) ter tožničine pravice iz 1. odstavka 54. člena in 35. člena Ustave je izkazana težko popravljiva škoda, če bi deklica tudi v času do izdaje odločbe o pritožbi zoper prvostopenjski akt bila v rejniški družini oziroma da ni nujno z vidika varovanja otrokovih koristi, da deklica ostane v rejništvu do dokončnosti izpodbijane odločbe.
Ker pristojni organ v upravnem sporu sodišču ni sporočil nobenih nihanj v stabilnosti tožnice glede njene odgovornosti za vzgojo in skrb otroka ter ranljivosti glede uživanja alkohola od 18. 5. 2015 naprej, razvojne značilnosti deklice pa so s strani vseh strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja v postopku, opisane kot zgolj pozitivne, sodišče ni imelo zadržkov, da bi izdaja začasne odredbe po nepotrebnem in prehitro spreminjala okolje, v katerem deklica živi in da ta sprememba, ki velja do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, ne bi bila v največjo otrokovo korist.
ZUP člen 256, 256/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 69, 69/1. ZZZDR člen 120. URS člen 35, 54, 54/1.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - molk organa - začasna odredba - koristi otroka
Čeprav bi drugostopenjski organ o pritožbi moral odločiti v drugi polovici meseca januarja 2016, zamuda traja že več kot mesec. Glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo zaradi molka organa pojasnjuje samo to, da pritožbe rešujejo po vrstnem redu glede na datum izdaje odločbe ter da predmetna pritožba še ni rešena, ker so v obravnavi pritožbe zoper odločbe, izdane v mesecu marcu 2015 in da zaradi velikega pripada pritožbenih zadev prihaja pri reševanju pritožb do prekoračitve zakonsko določenih rokov za izdajo odločbe, je očitno, da bi brez vložitve tožbe zaradi molka organa tožena stranka še več mesecev reševala pritožbo tožnice glede na to, da je na primer zamuda pri odločanju o pritožbi zoper začasno odločbo o odvzemu otroka že presegla 7 mesecev. To je očitno preveč pavšalna utemeljitev več kot enomesečnega časovnega zaostanka v tako pomembni vrsti zadeve, da bi jo sodišče lahko štelo za opravičeno zamudo, saj tožena stranka niti ne navaja, ali zadevo obravnava prednostno, tako kot to zahteva ZZZDR, ali se omenjeni povečani pripad nanaša na odločite o odvzemih otrok, ali tudi na druge vrste zadev, ki morebiti zaradi narave stvari niso tako nujne.
Z vidika načela varovanja otrokovih koristi in pravice otroka do polnejšega družinskega življenja z materjo (35. člen Ustave) ter tožničine pravice iz 1. odstavka 54. člena in 35. člena Ustave je izkazana težko popravljiva škoda, če bi deklica tudi v času do izdaje odločbe o pritožbi zoper prvostopenjski akt bila v rejniški družini oziroma da ni nujno z vidika varovanja otrokovih koristi, da deklica ostane v rejništvu do dokončnosti izpodbijane odločbe. Ker pristojni organ v upravnem sporu sodišču ni sporočil nobenih nihanj v stabilnosti tožnice glede njene odgovornosti za vzgojo in skrb otroka ter ranljivosti glede uživanja alkohola od 18. 5. 2015 naprej, razvojne značilnosti deklice pa so s strani vseh strokovnjakov, ki so podali svoja mnenja v postopku, opisane kot zgolj pozitivne, sodišče ni imelo zadržkov, da bi izdaja začasne odredbe po nepotrebnem in prehitro spreminjala okolje, v katerem deklica živi in da ta sprememba, ki velja do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, ne bi bila v največjo otrokovo korist.
skrbništvo - dvig denarnih sredstev s skrbniškega računa - soglasje za dvig sredstev - dohodki varovanca - stroški oskrbe
Sredstva na skrbstvenem računu predstavljajo premoženje A.A., ki se lahko porabi samo za njegove potrebe, zato je prvostopenjski organ pravilno ugotavljal višino dohodkov varovanca in višino stroškov, ki se nanašajo na njegovo mesečno oskrbo. Ugotovil je, da dohodki iz naslova pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo znašajo 950,66 EUR ter da specifikacija stroškov oskrbe, ki jo je organu predložila tožnica, ni utemeljena in presega dejanske stroške A.A.-jeve oskrbe. Glede na višino dohodkov se morajo stroški oskrbe poravnati prvenstveno iz dohodkov.
postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo
Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.
Organ prve stopnje je v celoti sledil navodilom ZZZDR, saj je upošteval željo skrbnika po njegovi razrešitvi (199. člen ZZDR), prav tako pa ZZZDR določa, da je dolžnost skrbnika prostovoljna in častna (179. člen). Skrbnik je torej lahko le oseba, ki se strinja s tem, da bo postavljena za skrbnika. Glede na upravne spise tudi sodišče ugotavlja, da ne Center za socialno delo Č., ne Odvetniška zbornica in ne varuh človekovih pravic te obveznosti niso želeli oziroma zmogli sprejeti. Organ prve stopnje je tako utemeljeno uporabil določbo 185. člena ZZZDR in za skrbnika postavil sebe.
ZZZDR člen 120, 154. ZUP člen 221, 221/1. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v varstvo in vzgojo zavodu - rejništvo - koristi otroka - začasna odločba
Začasna odločba o odvzemu otroka po prvem odstavku 221. člena ZUP ni v nasprotju z 88. členom ZSV. Postopek za dosego končne odločitve je tudi po izdaji začasnih odločb v teku, vendar pa je bila v obravnavani zadevi prav zaradi dobrobiti otroka potrebna takojšnja (začasna) odločitev.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
CSD niti v ponovljenem postopku ni skrbno, vestno in podrobno ugotavljal vseh relevantnih konkretnih dejstev oziroma okoliščin, ki so relevantne za sprejem pravilne in zakonite odločitve ob upoštevanju temeljnih načel upravnega postopka, izhajajočih zlasti iz določil 6. in 8. člena ZUP. Pač pa je CSD v ponovljenem postopku postopal v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča v citirani sodbi in v nasprotju z njegovimi stališči, ki zadevajo postopek. Prav tako se je pri svoji odločitvi v pravnem in tudi v pogledu relevantnega dejanskega stanja ponovno oprl na isto dokazno oceno, četudi je upravno sodišče v svoji sodbi presodilo, da je nezakonita iz številnih in podrobno argumentiranih razlogov, ki jih je CSD pri odločanju v ponovljenem postopku v celoti prezrl.
pravice najemnika denacionaliziranega stanovanja - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski član - vnuk
Tožnica tudi v primeru, da stanovanje ne bi bilo predmet denacionalizacije (ob predpostavki: - da bi ji imetnica stanovanjske pravice s pisno privolitvijo prepustila pravico do odkupa; - oziroma bi prejšnja imetnica stanovanjske pravice umrla pred opravljeno izbiro (sklenitev najemne pogodbe ali odkup)), ne bila ožji družinski član v smislu določb SZ/91, ki bi lahko za stanovanje sklenil kupoprodajno pogodbo, zato se tudi v obravnavanem postopku na tak status, ki bi ji šel po določbah SZ/91 in iz katerega bi izhajala pravica do sredstev (ni pa tudi ožji družinski član po 11. členu SZ-1), kot podlaga za to upravičenje, ne more sklicevati.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - koristi otroka - izvršljivost odločbe
Vsi zbrani dokazi izkazujejo, da mama s svojim ravnanjem zanemarja varstvo, vzgojo in oskrbo mladoletnih otrok in s tem njihov nadaljnji psihofizični razvoj. Prav tako mati ni kritična do svojih ravnanj. V posledici je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je ukrep odvzema otrok nujen. V tej zvezi je upravni organ pojasnil tudi, da gre za mladoletna otroka, ki že po zakonu potrebujeta zaščito in varstvo, ki naj bi ga jima zagotovila država, in da bi vsako nadaljevanje bivanja obeh otrok v matični družini povzročilo nadaljnjo škodo na čustvenem in psihosocialnem področju.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je za skrbniški organ (CSD) pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik (za poseben primer) osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč njegova dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za učinkovito zagotavljanje varstva varovančeve osebnosti in njegovih pravic.
ZBPP člen 24. ZZZDR člen 65. ZPP člen 102. ZMZPP člen 37.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Organ za BPP je pravilno zaključil, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP (to pa je pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku razveze zakonske zveze, kjer je tožnik toženec), očitno nerazumna oziroma da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče namreč razveže zakonsko zvezo na zahtevo vsakega zakonca, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, ker pa tožnik in njegova (sedaj že bivša) žena nista imela skupnih mladoletnih otrok, to tudi pomeni, da sodni postopek ne bo (oziroma ni bil) zapleten. Tožnik v tožbi sicer navaja, da ker ni imel odvetniške pomoči, ni dobil ustreznega tolmača, zaradi česar se ni mogel enakovredno udeleževati postopka, kar pa na pravilnost odločitve, ki je rezultat presoje o utemeljenosti prošnje za dodelitev odvetnika tožniku, ne vpliva. Organ za BPP je bil namreč pri odločanju o njegovi prošnji vezan na njegov zahtevek, tožnik pa za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma izrecno za oprostitev plačila stroškov za ustreznega tolmača ni zaprosil.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - otrokova korist
Otrokova korist je nedoločen pravni pojem. Njegova okvirna vsebina je zajeta v 5.a členu ZZZDR, ki določa, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ob upoštevanju njegove osebnosti. Tako se v posameznemu primeru ugotavljajo konkretne ugotovitve o starših, o njihovem odnosu do otroka, o bivalnih razmerah in drugih okoliščinah, ki so specifične za vsak primer posebej. Izpodbijana odločba izhaja iz takšnega razumevanja otrokovih koristi. Oba upravna organa sta upoštevala vsa strokovna mnenja glede osebnega stanja in značajskih lastnosti staršev (prvotožničina duševna motnja shizofrenskega kroga ter osebnostno slabša opremljenost ali manjša osebnostna zrelost drugotožnika), kar vpliva na konkretiziranje vsebine pojma otrokove koristi.
V času izdaje izpodbijane odločbe so bile bivalne razmere staršev neurejene, kar se odraža v številnih zapažanjih uradnih oseb in njihovih zapisov glede skupnega dvogeneracijskega bivanja v isti stanovanjski stavbi. Tožbena trditev, da sta tožnika dobila najemniško stanovanje in da so se s tem odpravila vse nesoglasja med njima in otrokovimi starimi starši, ki sta v bodoče pripravljena pomagati pri skrbi za otroka, bosta tožnika lahko uveljavljala v morebitnem predlogu za odvzem otroka iz rejništva in njegovo oddajo njima v vzgojo in oskrbo.