Ureditev po 17. členu Evropske konvencije o izročitvi glede na ureditev po 2. odstavku 533. člena ZKP je treba presojati ob uporabi določila 8. člena Ustave, ki daje ratificirani in objavljeni mednarodni pogodbi višjo hierarhično moč od zakona. Poleg tega ZKP posebej določa, da se, če ni v mednarodni pogodbi določeno drugače, zahteva in opravlja izročitev obdolžencev in obsojencev po določbah tega zakona (1. odstavka 521. člena ZKP). Minister ima pri uporabi kriterijev iz 17. člena Evropske konvencije o izročitvi določeno polje proste presoje. Gre tudi za politično odločitev, v katero se sodišče ne spušča, razen če odločitev tožene stranke ne bi bila očitno napačna ali nerazumna glede na podatke v spisu. Tožnik je imel učinkovito pravno sredstvo zoper sodno ugotovitev pogojev za izročitev po ZKP in Ustavi s tem, ko je izkoristil možnost pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v A. z dne 4. 4. 2006, ki je na prvi stopnji sojenja ugotovilo obstoj potrebnih pogojev po ZKP in Evropski konvenciji o izročitvi. Po ZKP in določilu 25. člena Ustave tožnik nima pravice do sodnega varstva tudi zoper drugostopenjsko sodno odločitev v postopku izročitve. To pa ne pomeni, da nima sodnega varstva glede celovite presoje zakonitosti uporabe tistih zakonskih določb, ki jih je v izpodbijani odločbi uporabila oziroma jih je morala uporabiti tožena stranka. Med temi določbami pa ni določila 523. člena ZKP, ker se ta določba nanaša na uvedbo postopka za izročitev, katerega namen je sodno ugotoviti obstoj zakonskih pogojev za izročitev po ZKP in Evropski konvenciji o izročitvi.
Kolikor tožnica meni, da so podatki, ki se v arhivskih listinah nanašajo na njeno mater, netočni oziroma nepravilni, je imela možnost v upravnem postopku dokazovati nasprotno, vendar netočnosti podatkov tudi na neposrednem zaslišanju dne 27. 5. 2003 ni ugovarjala. Upravni organ je bil zato v upravnem postopku upravičen presoditi vse dokaze, ki so bili v tem postopku zbrani, po prosti presoji, in na podlagi takšne presoje odločiti.
Tožena stranka je pravilno odločila, da je na Hrvaškem na splošno za vse državljane dovolj zaščite, ker je Republika Hrvaška pristopila k pogajanjem o polnopravnem članstvu v EU dne 3. 10. 2005.
Določilo 100.a člena ZObr ureja pravico do ugovora delavca zoper odločitev o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca in zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh pravnih sredstvih je pristojen minister, ki mora odločiti s pisnim aktom, ki mora imeti obrazložitev in pravni pouk. Ker zakonodajalec uporablja pojem pisni akt, ne pa upravna odločba, v predmetni zadevi ni pristojno upravno sodišče. Akti poveljevanja niso upravne odločbe.
Če upravičenec v evidenco o državljanstvu ni vpisan (in zato stranka dokazila ne more predložiti), je dolžan upravni organ postopek denacionalizacije po uradni dolžnosti prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja - do izdaje dokončne ugotovitvene odločbe o državljanstvu upravičenca.
ZDen člen 39, 44, 44/2, 39, 44, 44/2. ZUS člen 23, 23.
stroški postopka
Interes stranke z interesom v upravnem sporu je vezan na eno od strank, zato je ugoditev njegovi zahtevi za povrnitev stroškov postopka vezana na njen uspeh.
Če upravičenec v evidenco o državljanstvu ni vpisan (in zato stranka dokazila ne more predložiti), je dolžan upravni organ postopek denacionalizacije po uradni dolžnosti prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja – do izdaje dokončne ugotovitvene odločbe o državljanstvu upravičenca.
obnovitveni razlog - predhodno vprašanje - pravni temelj podržavljenja - pravna podlaga za denacionalizacijo
Vprašanje obstoja pravnega temelja podržavljenja premoženja v postopku denacionalizacije (na podlagi 3. člena ZDen) ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP. Obstoj pravne podlage podržavljanja namreč pomeni dejansko vprašanje, ne pravno vprašanje. S tem, ko je upravni organ v obravnavani zadevi ugotovil, da je bil akt o podržavljenju kasneje izrečen za ničnega, kar posledično zaradi pravnih posledic ugotovitve ničnosti pomeni, da ne obstaja pravna podlaga za denacionalizacijo, ni reševal predhodnega vprašanja, torej se tudi odločitev upravnega organa, ko je zavrnil tožničino zahtevo za denacionalizacijo, ni opirala na predhodno vprašanje.
nadomestni upravičenec - vnuk kot nadomestni upravičenec - upravičenec do denacionalizacije
Ker po določbah Zakona o dedovanju pride do vstopne pravice vnukov v dedovanje po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka, v povezavi z 12. členom ZDen to pomeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (dedič prvega dednega reda) upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je starš vnuka. Uporaba 12. člena ZDen tudi za primere iz 3. odstavka 9. člena ZDen bi bila v nasprotju z namenom zakonodajalca.
CZ člen 62, 154. ZDDV člen 25, 25/1-25. Uredba za izvajanje carinskega zakona (1999) člen 6, 10. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (1999) člen 41.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v KNCT - zavezujoča informacija
V postopku naknadnega preverjanja carinske deklaracije po 62. členu CZ, ki daje carinskim organom pooblastilo, da po prepustitvi blaga deklarantu preverijo carinske deklaracije, je carinski
organ ugotovil, da gre za netočnost deklariranja medicinskih pripomočkov. Tudi po mnenju sodišča ima tožena stranka prav, ko utemeljuje, da je pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo treba upoštevati
temeljna pravila za uvrščanju blaga v KNCT ter splošne in dodatne opombe. Iz računa tujega dobavitelja nedvomno izhaja, da vsebuje tudi dihalne sisteme za anestezijo, ki ne sodijo v
deklarirano tarifno oznako 90 19 2000 KNCT, pri tem pa je pravno irelevantno, kakšno oznako je tožnik predlagal v zahtevi za izdajo zavezujoče informacije, saj to ni predmet tega spora.
Če predlog vloži oseba, ki ni imela pravice udeleževati se upravnega postopka, pomeni, da je predlog vložila neupravičena oseba, pristojni organ v takem primeru predlog za obnovo zavrže v skladu z 2. odstavkom 267. člena ZUP, ne more pa predloga zavrniti na podlagi 3. odstavka 267. ZUP. Glede na absolutno naravo obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je potrebno zgolj ugotoviti, ali bi določen poseg v prostor oz. gradnja lahko na kakršen koli način vplival na zemljišče soseda. V konkretnem primeru obstaja možnost, da bo zaradi funkcioniranja (dostopa) novozgrajenega objekta na določen način poseženo v pravice in pravne koristi predlagateljice obnove, vendar gre v tej fazi postopka zgolj za sum, da bo do takih vplivov prišlo, ali bo z gradnjo oz. funkcioniranjem novozgrajenega objekta dejansko poseženo v pravice in pravne koristi predlagateljice obnove, pa bo ugotovljeno v obnovi postopka.
ZSOS člen 18, 20, 4, 4/3, 9, 4, 4/3, 9, 18, 20. ZDen člen 49, 49. ZDIJZ člen 6, 6/2, 21, 6, 6/2, 21.
zavezanec - oseba javnega prava - javni interes - dostop do infromacij javnega značaja
V pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa.
Besedilo 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
davčno priznan odhodek - davek od dohodka iz dejavnosti
Ker ostaja neizkazan izdajatelj računov in s tem udeleženec v posebnem dogodku, kar je po 20. členu Pravilnika bistveni element posebnega dogodka, je pravilna ugotovitev davčnih organov, da za knjiženje stroškov za storitve po računu ni (bilo) ustrezne listinske pogodbe.
registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalnost - trodimenzionalni znak
Absolutna zavrnilna razloga za registracijo, nerazlikovalnost in opisnost, pomenita, da je kot znamko mogoče zavarovati le znak, ki izpolnjuje temeljno funkcijo znamke, to je razlikovanje blaga ali storitev enega gospodarskega subjekta od drugega in mora zato tudi presegati opis blaga ali storitev.
URS člen 125, 15, 19, 32, 32, 125, 15, 19, 32, 125, 15, 19, 125, 15, 19, 32. ZS člen 3, 11, 3, 11. ZPol člen 29, 35, 35a, 29, 35, 35a. ZAzil člen 43, 57, 27, 29, 36, 43, 57, 27, 29, 36. ZTuj-1 člen 3, 3. ZUP člen 214, 214.
prosti preudarek - dokazni standard - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - načelo sorazmernosti
Prvi element nezakonitosti je v tem, da je v izreku izpodbijane odločbe tožena stranka odločila, da se tožniku omeji gibanje do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece, kar pa v primeru, ko je omejitev gibanja izrečena samo zaradi ugotavljanja istovetnosti, ne ustreza besedilu in pomenu določila 5. odstavka 27. člena ZAzil. Drugi element, zaradi katerega je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, se nanaša na utemeljitev izpodbijanega akta, da je omejitev gibanja potrebna, ker šele z izkaznico prosilca za azil, ki velja kot dokument o istovetnosti po določilu 57. člena ZAzil, prosilec lahko uveljavlja tudi ostale pravice iz 43. člena ZAzil. Izpodbijana odločba je v nasprotju z določili 13. in 15. člena Direktive št. 2003/9/EC, ki določata pravico do materialnih pogojev za sprejem prosilca za azil (v obliki storitev, finančne pomoči, vavčerja ali kombinacije teh oblik) in pravico do zdravstvenega varstva (to sta pravici, ki sta v nacionalni pravni red preneseni z določili 2. in 3. alineje 1. odstavka 43. člena Zazil). Sodišče na podlagi določil 125. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena in 11. člena Zakona o sodiščih (sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje) sprejema stališče Vrhovnega sodišča in tožene stranke v tem smislu, da drži, da je identiteta nesporno ugotovljena na podlagi omenjenih treh dokumentov (potnega lista, osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja), vendar pa za odločanje v azilnem postopku in izdajo izkaznice prosilca za azil ni potrebno, da je istovetnost prosilca za azil nesporno ugotovljena do te mere, kot stopnjo verodostojnosti izkazujejo omenjeni trije osebni dokumenti. Bistvo azilnega postopka zaradi njegove narave je v tem, da je vprašanje istovetnosti prosilca za azil lahko eno izmed elementov v celoviti presoji verodostojnosti tožnika in s tem dokazne ocene o tem, ali je tožnik dokazal utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi. Dokazni standard glede utemeljenega strahu pred preganjanjem (well-foundedness test) je po usmeritvah Visokega komisariata ZN za begunce in Mednarodnega združenja sodnikov za begunsko pravo nižji od dokaznega standarda, ki velja v kazenskem pravu, to je standard onkraj utemeljenega dvoma (beyond reasonable doubt) in je tudi nižji od verjetnosti, ki enako govori v prid in v škodo prosilca za azil (balance of probabilities), je pa višji od gole možnosti (mere possibility) in zato naj bi bil po navedenih usmeritvah v veljavi dokazni standard "resne možnosti" (serious possibility) oziroma "realne možnosti".
Beseda je generična ali opisna za izdelke, ki jih znamka pokriva le tedaj, kadar pri običajni rabi jezika opisuje te izdelke oziroma njihove značilnosti.
CZ člen 62. Uredba za izvajanje Carinskega zakona člen 656.
povračilo carinskega dolga - carina
Povračila in naknadna predložitev dokazil za preferencialno obravnavo so možna samo v primeru, da se predloženo potrdilo o preferencialnem poreklu blaga dejansko nanaša na zadevno uvoženo blago in da so izpolnjeni pogoji za sprejem predloženega potrdila ter da so izpolnjeni vsi ostali pogoji za preferencialno obravnavo blaga.
Po 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni promet in iz tega razloga sprožen delovnopravni spor na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.