Prodajna pogodba in dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe z že nastalo terjatvijo upnika nasproti stečajnemu dolžniku, tvorita ekonomsko celoto. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov tvorita oba skupaj enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo obliko, ki sta jo stranki dali poslu, nadomestna izpolnitev po prvem odstavku 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik kupec svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku. Učinek takšnega dogovora je tako enak, kot če bi se stranki dogovorili, da dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v denarju, temveč z izročitvijo določenega blaga. V tem primeru je zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju dovolj določen, bodisi če stečajni dolžnik izpodbija posel z označbo zunanje oblike, ki sta jo pogodbeni stranki dali poslu bodisi z označbo dejanske pravne narave posla, če pri tem tožnik v zahtevku določno označi, katero blago je bilo predmet izpodbijanega pravnega posla. Do zmanjšanja stečajne mase je prišlo šele zato, ker sta stranki pobotali terjatev tožene stranke s kupnino za izročeno blago.da pomeni plačilo denarne obveznosti z blagom neobičajen način izpolnitve, zato v tem primeru subjektivnega elementa izpodbojnosti ni potrebno posebej dokazovati.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 354, 354/1, 2, 2/1, 354, 354/1. ZNP člen 149, 149.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo dispozitivnosti - postopek za dovolitev nujne poti
Če je stranki prisojeno nekaj, kar ni zahtevala, to vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Za uskladitev interesov med strankama, na eni strani, interesa napeljave električnega kabla, na drugi strani lastnika nepremičnine, preko katere naj bi vodi potekali, je predviden nepravdni postopek - postopek za dovolitev nujne poti.
Lastninska pravica je samo pravna podlaga za izločitveni zahtevek, ki je lahko uspešen samo, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari. Če je bil upnik s pravnomočnim sklepom napoten na tožbo na ugotovitev izločitvene pravice, je treba tako tožbo dopustiti, čeprav je po stečajnem zakonu sicer potrebno vložiti dajatveno tožbo.
Pri pojmu plača je vedno treba upoštevati bruto zneske, neto zneske pa le v primeru, če to zakon oz. kolektivna pogodba posebej določata. Zato ni pravilno stališče tožene stranke (v stečaju), da je priviligirana terjatev po 160. čl. ZPPSL le neto plača delavca, ne pa tudi bruto znesek. Delavec kot stečajni upnik izkazuje pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova davkov in prispevkov, čeprav je dolžan delodajalec po določbah Zakona o davčnem postoku in ZPSV obračunati in plačati prispevke za socailno varnost, ne glede na to, ali je delavec oz. pristojni organ prijavil terjatev za prispevke za socialno varnost.
Sodišče preizkusi predlog za obnovo postopka samo iz tistih obnovitvenih razlogov, ki jih je predlagatelj v njem navedel, čeprav iz vsebine predloga izhaja, da bi utegnil biti podan tudi razlog, ki ga predlagatelj ni navedel kot zakoniti razlog za obnovo. Če tožena stranka - pravna oseba - po prejemu tožbe in udeležbi na prvem naroku za glavno obravnavo ne sporoči sodišču, da ji na naslovu v tožbi ni (več) mogoče vročati pošiljk, je njeno ravnanje v nasprotju z določbo 1. odst. 145. člena ZPP, tudi če ni med pravdo prišlo do spremembe sedeža.
silobran - izključitev silobrana - lahka telesna poškodba - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Ob ugotovljeni takratni pripravljenosti obeh obdolžencev za medsebojni fizični obračun, je sodišče prve stopnje pravilno tudi zaključilo, da sta oba izvajala istočasen protipraven napad in zato ni pomembno, kdo je koga prvi udaril, saj potek dogodka kritičnega dne, ko sta obdolženca besedni prepir pričela oborožena eden z vejnikom, drugi z lopato, izključuje obstoj silobrana. Zato ugotavljanje, kdo izmed njiju je prvi pristopil k fizični obliki delovanja proti nasprotniku, niti ni pomembno.
ZOR člen 279, 279/3, 372, 372/1, 279, 279/3, 372, 372/1.
zamudne obresti od občasnih zapadlih denarnih terjatev
Terjatev RTV naročnine spada med občasne denarne terjatve, od katerih tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
zastaranje terjatve - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitve
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve nastane z dnem prehoda premoženja. V primeru, ko eden od skupnih lastnikov vlaga v skupno stvar, ki jo ima v izključni uporabi, brez soglasja drugega skupnega lastnika, je šteti, da je do prehoda premoženja prišlo na dan, ko se je odločilo o razdelitvi skupne stvari. Zastaranje terjatve iz naslova neupravičene pridobitve začne teči z dnem, ko je odločeno o razdelitvi skupne stvari.
odgovornost za drugega - odgovornost vzgojnega zavoda za škodo, ki jo povzroči gojenec zavoda
Za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik medtem, ko je pod nadzorstvom vzgojnega zavoda, odgovarja vzgojni zavod, razen, če dokaže, da je nad mladoletnikom opravljal glede na njegove osebnostne lastnosti ustrezen nadzor, oziroma, da med njegovo opustitvijo in nastalo škodo ni vzročne zveze, ker bi do škode prišlo tudi pri skrbnem nadzoru (167. čl. ZOR). Vzgojni zavod je pri opravljanju svoje dejavnosti dolžan ravnati s profesionalno skrbnostjo, ki se presoja in ocenjuje glede na naravo dejavnosti, s katero se ukvarja.
Napotitev tretjega na pravdo je odredba. Šele ko bo pravda rešena, bo sodišče odločilo o ugovoru s sklepom, proti kateremu je dopustna pritožba. Zoper odredbo ni pravnega sredstva (57 člen ZIP v zvezi s 3. odstavkom 7. člena in 7 odstavkom 8. člena ZIP).
Za odgovornost lovske organizacije pri naletu divjadi na vozilo na cesti veljajo splošna pravila o odškodninski odgovornosti (4. odst. 71. čl. ZVGLD). Ob ugotovitvi, da je tožniku nastala škoda na avtomobilu zaradi naleta divjadi, je potrebno uporabiti določilo 1. odst. 154. čl. ZOR in je dolžna lovska organizacija, ki upravlja z loviščem, povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde.
Svoje odgovornosti se lovska organizacija razbremeni, če dokaže, da do škode ni prišlo pri organiziranem lovu (pogonu), če dokaže, da ni zanemarila staleža divjadi in če je storila vse potrebne ukrepe za postavitev opozorilnega prometnega znaka. Obveznost postavitve prometnega znaka velja na mestih, kjer je prehod divjadi čez cesto intenziven, kjer je torej stečina.
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo dejanje obtožencev kot kaznivo dejanje ropa po tretjem odstavku 213. člena KZ. Vsi trije obtoženci, ki so bratje, so pri dejanju aktivno sodelovali in vsak s svojim ravnanjem tudi odločilno prispevali k dejanju in posledici ter je tako pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so dejanje storili z direktnim naklepom. Obtoženci so od oškodovanca, za katerega so vedeli da je v hiši sam, zahtevali denar. Našli so njegovo denarnico ter iz nje vzeli denar. Zatem pa od oškodovanca zahtevali še več denarja in ker ga ni dal oziroma ga več ni imel, so z uporabo sile vzeli njegove stvari. Dva izmed obtožencev sta oškodovanca zgrabila in držala, tretji pa mu je ob tem z vratu odvzel srebrno verižico; zatem pa so ga udarjali in ga na tleh ležečega tudi brcali ter mu pri tem skušali z roke odvzeti še ročno uro, kar pa jim ni uspelo. Ob odhodu iz oškodovančeve hiše pa so vzeli še vrtalni stroj (ki je bil na domu obtožencev kasneje tudi zasežen) in baterijsko svetilko.
dedovanje po končanem denacionalizacijskem postopku - krog dedičev
Določba 78. člena ZDEN v krog dedičev denacionaliziranega premoženja uvršča najmanj tiste potencialne dediče, ki so bili živi vsaj še ob pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Predmet izpodbijanja v stečaju je lahko vsako dejanje, ki se tiče premoženja dolžnika. Zakon ne ločuje pravnih dejanj po vsebini. Obstoj subjektivne predpostavke za izpodbijanje se domneva, če je podan eden izmed primerov iz 1. ali 2. točke četrtega odstavka 125. člena ZPPSL. Ni potrebna kumulacija predpostavk za presumpcijo slabe vere. V skladu z določbo 214. člena ZOR mora pridobitelj plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, če je nepošten, sicer pa od vložitve zahtevka. Domneva o vedenju za slabo ekonomsko-finančno stanje iz 125. člena ZPPSL, še ne pomeni obstoja nepoštenosti, ki ima za posledico vrnitev premoženjske koristi od dneva pridobitve. Ta domneva le olajša stečajno izpodbijanje. Nepoštenost iz 214. člena ZOR bi morala tožeča stranka v pravdnem postopku posebej dokazati.
Odpoved pritožbi se ne more preklicati. Podana pritožba obdolženca, ki se je odpovedal pravici do pritožbe je nedovoljena in bi jo sodišče kot nedovoljeno moralo zavreči.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 10, 10/3, 131, 131/1.
izločitvena pravica - denar
Če je stečajni dolžnik prišel do določenega denarnega zneska zgolj po naključju, brez volje upnika, je v stečajnem postopku izjemoma tudi na denarnem znesku možna izločitvena pravica.
V konkretnem primeru je tožena stranka izhajala iz določila 7. tč. 48. a čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij po katerem se domneva tudi v morebitnih pravdnih postopkih, da je družbena lastnina oškodovana, če je podjetje odpisalo terjatve, pa odpis ni utemeljen z ustreznimi dejstvi ali dokazili (kot npr. sodni spor, prerekana terjatev, stečaj oz. likvidacija dolžnika, druga argumentirana dejstva, ki dokazujejo, da je terjatev dvomljiva ali sporna) oz. ni bil sprožen postopek izterjave.
Če iz dolgovnega seznama ne izhaja, po katerih odločbah o domeri davka in po katerih davčnih obračunih se izterjujejo davčne obveznosti, kdaj so zapadle v plačilo ter od kakšne osnove oz.
glavnice, po kakšni stopnji in pravni podlagi so bile obračunane zamudne obresti, ga ni mogoče šteti za izvršilni naslov v smislu 2. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku.
vmesna sodba - odločanje o materialnopravnih ugovorih tožene stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v pravdnem postopku odloča o zahtevkih pravdnih strank (člen 2 ZPP), takšna njegova odločitev pa vselej nujno implicira tudi presojo ugovorov pravdnih strank. Z materialnopravnimi ugovori poskuša tožena stranka izpodbiti utemeljenost zahtevka tožeče stranke, o katerem pa mora sodišče v pravdnem postopku, kot je konkretni, odločiti s sodbo, svoje stališče do ugovorov strank pa pojasniti v razlogih sodbe (tako svoje stališče do ugovorov dejanske kot tudi do ugovorov materialnopravne narave; o procesnopravnih ugovorih pa se večinoma odloči s sklepom, v kolikor ni tudi o teh implicite "odločeno" v odločitvi o samem zahtevku) - člen 325/1 in člen 338 ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze
Avtomobil, ki ga je nasprotna udeleženka kupila po razvezi zakonske zveze, in sicer delno iz lastnih sredstev, delno pa iz sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze, ne spada v skupno premoženje. V skupno premoženje bi ta avto spadal, če bi ga nasprotna udeleženka pridobila z zamenjavo za stari avto, ki je predstavljal skupno premoženje, ali če bi novi avto kupila izključno iz skupnih prihrankov.