Zgolj navedba v PGD, da bo stanovanjski objekt priključen na sledečo komunalno omrežje /.../, ni zadostna podlaga za sklep, da gre v obravnavanem primeru za objekt, ki še ni bil priključen in se zato na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo.
1.Pri tem ali je v obravnavanem postopku predložena projektna dokumentacija, na podlagi katere je tožnik zahteval odmero, identična s tisto, ki jo je predložil v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, je relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe. Po tem datumu kakorkoli spremenjena projektna dokumentacija ne more vplivati na zakonitost izpodbijane prvostopenjske odločbe.
2.Gradnja stanovanjskega dvojčka namesto gospodarskega poslopja pomeni povsem drugo namembnost objekta (objekt za bivanje namesto objekta za opravljanje dejavnosti), zato ni mogoče govoriti o bistveno nespremenjeni namembnosti v smislu definicije nadomestne gradnje po določbi 7.3. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo zemljišča - pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
O tem, ali obravnavana gradnja predstavlja nelegalno gradnjo in ali je tožeča stranka inšpekcijski zavezanec zaradi te gradnje, ne odloča upravna enota v postopku za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, temveč je o tem kot pristojni organ odločil gradbeni inšpektor z odločbo, na katero se sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ. To pomeni, da je bilo predhodno vprašanje v obravnavani zadevi rešeno z dokončno odločbo pristojnega organa.
Pravilnost oziroma zakonitost odločbe, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju, bi morala stranka izpodbijati v postopku s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo.
ZUJIK člen 100, 100/1, 106. ZUP člen 9, 144, 144/3, 237, 237/2, 237/2-3. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa člen 13, 13/1.
kulturni projekt - sofinanciranje iz javnih sredstev – načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Pravilnik o izvedbi javnega poziva in razpisa kot specialni predpis, ki ureja postopek izvedbe javnega razpisa, z določbo 1. odstavka 13. člena izključuje možnost uporabe določb ZUP o skrajšanem ugotovitvenem postopku, oziroma predpisuje izvedbo rednega ugotovitvenega postopka. V tem postopku je treba strankam vedno omogočiti, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZGO-1 člen 153, 153/2, 158, 158/1, 159, 159/1, 159/2. ZIN člen 28, 28/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - sprememba gradbenega dovoljenja - izbris prepovedi iz zemljiške knjige
Po mnenju sodišča določba 2. odstavka 159. člena ZGO-1 pomeni, da bo gradbeni inšpektor predlog za izbris zaznambe prepovedi po 1. odstavku 159. člena ZGO-1 iz zemljiške knjige podal v primeru, ko bo pred tem ugotovil, da je inšpekcijski zavezanec ravnal po njegovi odločbi ali mu predložil pravnomočno gradbeno dovoljenje, odvisno od tega, za katero vrsto nedovoljene gradnje se vodi postopek.
Izbris prepovedi po inšpekcijski odločbi z dne 25. 1. 2007 je posledica izvršene odločbe, kar pa ne pomeni, da je s tem prenehalo pooblastilo inšpektorju iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1, da ugotovi, ali kasneje predloženo gradbeno dovoljenje odpravlja vse neskladnosti, ki so bile razlog za izdajo prve inšpekcijske odločbe.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9. ZGO-1 člen 50a, 66, 66/1. Odlok o občinskih cestah (2000) člen 12.
upravni postopek - obnova postopka - stranski udeleženec - varovanje pravne koristi - dejanski interes
Tožnika bi uspela s predlogom za obnovo in bi jima pripadel položaj stranskih udeležencev v postopku izdaje prometnega soglasja v primeru, če bi jima tak status za ta postopek kateri od predpisov izrecno priznaval, kot tudi v primeru, če bi iz vsebine predpisa izhajalo, da je njuna udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da z njo preprečita morebitni poseg v svoj pravno varovani položaj. Sklicevanje na dejanski interes, ki ni obenem tudi pravni, za udeležbo v postopku torej ne zadošča.
denacionalizacija - kulturni spomenik - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - ugotavljanje vrednosti premoženja v času podržavljenja - ugotavljanje vrednosti premoženja po stanju ob vračanju
Vrednotenja izven podzakonskih predpisov postopki denacionalizacije ne predvidevajo.
Odločba, izdana v obnovljenem postopku, ne bi mogla poseči v obstoječa lastninska razmerja, nastala na podlagi pravnih poslov, sklenjenih po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Glede na vse navedeno tudi sodišče meni, da tožeče stranke nimajo pravnega interesa za obnovo denacionalizacijskega postopka, saj si, tudi če bi bila obnova dovoljena in bi se ponovno odločalo o denacionalizacijskem postopku, svojega pravnega položaja ne morejo izboljšati.
davek na dodano vrednost (DDV) - obračun DDV za projektantske storitve
Za projektantske storitve je treba obračunati in plačati 19 % DDV, ker ne gre za promet blaga ali storitev, za katere bi zakon določal nižjo davčno stopnjo.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/4. Pravilnik o plačilih staršev za programe vrtca člen 4.a. URS člen 125. Zakon o vrtcih člen 32, 32a.
šolstvo - program vrtca - plačilo programa vrtca - izvrševanje sodbe - institut exceptio illegalis
Z uporabo instituta exceptio illegalis lahko sodnik, ki je pri odločanju vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), z učinkom za konkreten primer sam ugotovi nezakonitost podzakonskega predpisa, ga kot pravne podlage za odločitev ne uporabi in odločitev opre na zakon. Ta pravna presoja medsebojne skladnosti pravnih pravil, ki jih je treba uporabiti pri odločanju v upravnem postopku, je pridržana sodišču in je na podlagi ustave in zakona upravni organ nima. V konkretnem primeru, ko je upravni organ odločal po sodbi, ki mu je nalagala, da ne uporabi določbe 4.a člena Pravilnika, pa je bila za upravni organ v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 pravna podlaga za tako postopanje sodba.
Dokazno breme v postopku denacionalizacije je na strani vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, ki mora za svoje navedbe ponuditi in predložiti dokaze. Če vlagatelj listine ne more predložiti, ker ne obstaja, mora upravni organ verjetnost obstoja pravice ugotavljati na podlagi dokazil, ki jih pridobi po uradni dolžnosti od zavezanca ali tretjih oseb. Izjava stranke, da z listino ne razpolaga, ne zadošča. Organ po določbi 63. člena ZDen ravna le, kadar vlagatelj svoje trditve, da listine ne obstajajo, dokaže z ustreznimi dokazili, da je storil vse, da bi listino priskrbel, v konkretnem primeru pa tožeča stranka tega ni storila.
Odbitni DDV se davčnemu zavezancu prizna za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec (1. točka drugega odstavka 40. člena ZDDV in a) točka prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Izpodbijana odločitev davčnega organa temelji na ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajateljica računov dejansko opravila storitve, ki jih je zaračunala z računi, na podlagi katerih je tožeča stranka uveljavljala pravico do odbitka. Stališča, navedena v sodbi Sodišča ES št. C-384/04, so v korist dobrovernih davčnih zavezancev. Domneve, da je oseba vedela ali bi morala vedeti, da davek ni bil plačan (kar je Šesta direktiva Sveta z dne 17. 5. 1977 (77/388/EGS) dovoljevala državi članici), namreč po stališču, navedenem v tej sodbi, ni mogoče oblikovati tako, da bi bilo praktično nemogoče ali pretirano težavno, da jih ta oseba izpodbija z nasprotnimi dokazi. Vendar v obravnavanem primeru tožeči stranki dokazovanja niso onemogočali predpisi, na katerih temelji izpodbijana odločitev, niti ji to ni bilo onemogočeno v postopku samem.
denacionalizacija - kmetijska zemljišča - podržavljena zemljišča - vrednost podržavljenega zemljišča - vrednotenje zemljišč kot kmetijskih - ustrezno nadomestno zemljišče
Glavno merilo za določanje ustreznosti nadomestnega zemljišča je vrednostno merilo, le izjemoma pa na vrednost nadomestnega zemljišča lahko vplivajo tudi druge okoliščine, ki pa jih mora dokazati vlagatelj zahteve.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - razporeditev na drugo delovno mesto - kumulativno določeni pogoji
Tožnik ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo ni bil delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, temveč je bil z odločbo o razporeditvi delavca razporejen na drugo drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja zaposlitve pri pristojnem organu.
ZUS-1 člen 40, 64, 64/4. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b.
industrijska lastnina - registracija znamke - znak znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - figurativen znak
Glede na točko b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Podobni so si znaki, ki jih med seboj ni mogoče razlikovati na podlagi bistvenih elementov razlikovanja. Pri oceni podobnosti konkurirajočih znakov je treba izhajati iz tega, kako povprečen potrošnik dojema oziroma bi dojemal znak kot celoto. Različnost znakov zato ne pomeni, da se morajo znaki razlikovati prav v vsakem posameznem elementu.
Potrošnik znamke „Toča alarm“ ne bo dojel kot blagovno znamko, po kateri naj bi prepoznal ponudnika določenega blaga/storitve, temveč zgolj kot informacijo, ki jo nudi ta besedna zveza v povezavi s proizvodi in storitvami, potrošnik bo menil, da gre za proizvode/storitve povezane z opozorilom pred nevarnostjo toče.
ZKme-1 člen 10, 12, 22. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 1, 10, 12, 22, 22/1. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2004 člen 13. Uredba PRP 2007-2013 člen 1, 1/2, 10, 13, 83, 83/1. PES člen 249.
kmetijstvo - javni razpis - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
Ob upoštevanju, da je pri kolizijah norm državnega prava in evropskega prava treba upoštevati evropske pravne norme (načelo supremacije evropskega prava nad nacionalnim pravom držav članic) tako prvostopni organ za zavrnitev vloge tožnika iz v odločbi navedenega razloga ni imel podlage glede na določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006. Z določbo 13. člena Uredbe PRP 2007-2013 je namreč presežena vsebina oziroma namen določbe 22. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 v zvezi z določbo 13. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 oziroma pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki za tovrstno podporo zaprosi, saj določba 22. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 pogoja izvedbe prvega lastniškega prevzema kmetije v največ 18 mesecih pred izdajo odločbe o pravici do sredstev sploh ne predpisuje. V določbi 13. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 pa je določena zaveza organa, da mora sprejeti posamezno odločitev za odobritev podpore mladim kmetom za začetek delovanja najkasneje v 18 mesecih po začetku delovanja, kot je opredeljeno v predpisih, veljavnih v državah članicah. Slednja časovna omejitev tako ne pomeni, da mora oseba, ki želi pridobiti sredstva iz naslova tega ukrepa, svojo vlogo oddati v takem časovnem okviru (ki je vnaprej vedno nedoločen), da bi lahko organ glede na število prispelih vlog in predpisano postopanje o njej mogel odločiti v 18 mesecih od prevzema kmetije do odločitve. Glede na navedeno ter ob upoštevanju (v času odločanja) določbe 249. člena PES (da je Uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah) organ določbe 13. člena Uredbe PRP 2007 - 2013 pri svoji odločitvi ne bi smel upoštevati.
ZZZDR člen 190, 211. ZEN člen 11, 11/5, 29, 36, 36/2. ZTLR člen 15. SPZ člen 67. ZDen člen 67, 67/3.
upravni postopek ureditve meje in parcelacije - evidentiranje urejenega dela meje - skrbnik za poseben primer - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - začasno upravljanje z nepremičninami - redno upravljanje - podaja pravnoposlovne volje
Določba 15. člena ZTLR opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena SPZ pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ, ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani.
Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati, geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN.
industrijska lastnina - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavarovanje znamke za storitve - razmerje med znakom in storitvijo
Po točki b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez slehernega razlikovalnega učinka, po točki c) znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev, po točki h) znak, ki zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga ali storitev.
Razlikovalni učinek (točka b) je razmerje med znakom in storitvijo, ki se uporablja za označevanje storitve, upoštevajoč dojemanje relevantne javnosti. V znaku DOBRA SLUŽBA za storitve, ki jih je tožeča stranka prijavila – storitve v razredu 35 in 38 NK, ni potrebnih elementov razlikovalnosti - ni toliko fantazijskega, arbitrarnega, da bi povprečnega potrošnika teh storitev napotilo na določen izvor, torej da bi lahko razlikoval te storitve tožeče stranke od storitev drugega subjekta. Ta znak nima kvalitete identifikatorje izvora storitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predhodno vprašanje
V okviru svoje pristojnosti po določbah ZKZ je upravni organ pri odločanju o odobritvi pravnega posla oziroma poslovanju s ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij, upravičen preveriti lastništvo prodajalca na način, kot se sicer izkazuje lastninska pravica, to je s podatki iz zemljiške knjige. Če stranke v postopku zatrjujejo, da je lastništvo drugačno, gre za civilnopravni spor, ki pa v upravnem postopku odobritve pravnega posla za odločitev v tem postopku ni predhodno vprašanje.