Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 219, 366, 366/2.
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu (b) točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu.
Prvostopenjski organ bi v obravnavni zadevi moral upoštevati, da gre pri zlorabi sistema NCTS za posebno okoliščino po 239. členu CZS, zaradi česar bi moral ugotoviti očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik ni mogel ugotoviti navedene napake. Tako očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik napake carinskega organa ni mogel ugotoviti, pa po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni izkazano. Prvostopenjski organ navaja, da tožnik ni ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ker ni sprejel vseh potrebnih ukrepov, da bi se zaščitil pred vsemi tveganji. Vendar pa dejstvo, da tožnik ni sprejel vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki bi pomenili zaščito pred vsemi tveganji, po presoji sodišča lahko pomeni, da tožnik ni ravnal v smislu dobrega gospodarstvenika in z veliko stopnjo odgovornosti, ne pa, da je ravnal očitno malomarno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
Odločanje o pravici do uporabe mobilnega telefona po petem odstavku 75. člena ZIKS-1 ne predstavlja odločanja v upravnem postopku. Pravno pomoč pa je mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, saj ZBPP za druge vrste postopkov dodelitve brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
davek od dohodka iz kapitala - dobiček - prikrito izplačilo dobička - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena ZDDPO-2, na katero se sklicuje toženka, se nanaša na prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima (neposredno ali posredno) v lasti v cit. določilu definiran delež v kapitalu izplačevalca. Toženka pa v drugostopenjski odločbi ugotavlja, da D.D. tudi po prodaji deleža v družbi A. slednjo še vedno obvladuje prek tožnika ter da si je D.D. izplačal 5,6 mio EUR kot vračilo posojila, ekonomsko pa gre za izplačilo dobička, torej je D.D. imel ob prodaji deleža v A. namen prihraniti na davku iz naslova izplačanega dobička.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - izstopni DDV - prenehanje opravljanja dejavnosti - očitna napaka - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV
Iz tožnikovih navedb jasno izhaja, da odmerni odločbi z dne 3. 10. 2013 očita, in kot izpodbojni razlog po 90. členu ZDavP-2, uveljavlja „očitno“ napačno uporabo materialnega prava. Kršitev materialnega prava pa je skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS lahko izpodbojni razlog le po 88. členu ZDavP-2.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - varovalni pas ceste - retroaktivna uporaba zakona
Materialnopravna obveznost iz 97. člena ZCes-1, da izvajalec za postavitev oglasnih tabel v varovalni pas občinske ceste pridobi soglasje upravljavca ceste, se nanaša na ravnanja po uveljavitvi zakona. V teh primerih ima pristojni inšpektor zaradi odprave nepravilnosti tudi pooblastilo za ukrepanje v skladu s 118. členom ZCes-1.
igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je bilo gospodarski družbi kot zavezancu s pravnomočno odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Ta dejstva so s strani nasprotne stranke tudi neprerekana in prav tako dejstvo, da je nasprotna stranka ponudnik storitev informacijske družbe.
Ker se je predmetnega dela objekta spremenila iz skladiščnega prostora v lokal – vinotoč, tj. gostinsko stavbo, brez ustreznega gradbenega dovoljenja, je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da so pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa podanI.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - izdaja odločbe
Utemeljitev prvostopenjskega organa, da ni izdal dovoljenja za poslovanje podružnice zato, ker je sprejel Program podeljevanja koncesij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Občini ..., s katerim je odločil, da koncesij za lekarniško dejavnost ne bo podeljeval, ni pravilna in so tožbene navedbe v tem delu utemeljene. Programa, ki ureja drugo obliko za izvajanje lekarniške dejavnosti in ne izhaja iz zakonskih meril iz drugega odstavka 8. člena ZLD-1 za mrežo lekarniške dejavnosti, ni mogoče uporabiti za odločitev o dovoljenju za poslovanje podružnice. Tožnica trdi in je trdila tudi v upravnem postopku, da želi odpreti podružnico lekarne na urbanem območju na lokaciji, ki je več kot 400 m oddaljena od obstoječe lekarne, s čimer je zatrjevala izpolnjevanje enega od meril za odprtje podružnice iz 8. člena ZLD-1. Ker se je tožena stranka oprla na Program, ki kot rečeno, ne izhaja iz meril iz 8. člena ZLD-1, je napačno uporabila materialno pravo. Utemeljena pa je tudi tožbena trditev, da je organ kršil ZUP, ker po prejemu vloge ni izvedel postopka ugotavljanja dejstev.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davčna obveznost - davčna osnova - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pravila dokazovanja - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Pričakovana davčna osnova je bila ugotovljena kot razlika med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo, skladno z določili 68.a člena ZDavP-2. Glede na določila četrtega odstavka 68.a člena ZDavP-2 je finančni organ od davčne osnove izračunal davek po 70 % stopnji. To pa pomeni, da je finančni organ pri izdaji izpodbijanega sklepa uporabil del določbe 68.a člena ZDavP-2, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo.
Davčni zavezanec v postopku zavarovanja lahko ugovarja sami pričakovani davčni obveznosti, davčni organ pa se mora do teh ugovorov opredeliti, v nasprotnem primeru je namreč zavezancu odvzeta možnost celovite presoje pogojev, na podlagi katerih je davčni organ izdal začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, kar izhaja tudi iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča RS
ZUP člen 118, 118/2, 213, 213/5. ZDavP-2 člen 79, 79/3.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - zavrženje pritožbe - uspeh v postopku - stroški postopka
Tožnica od trenutka, ko je bila izdana odločba, s katero je bil odpravljen sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti ni imela več pravnega interesa za pritožbo, torej od takrat dalje niso bile več izpolnjene procesne predpostavke, da bi toženka pritožbo obravnavala meritorno. Zavrženje pritožbe pomeni, da tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku ni uspela in je zato odločitev toženke, da zavrne njen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, po zakonu utemeljena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - objektivno merilo
Direktiva o vračanju kot tudi ZMZ-1 kot objektivno merilo določata, da je prosilec že imel možnost začeti azilni postopek. Druga objektivna merila v ZMZ-1 sicer niso določena, vendar pa se tožena stranka sklicuje ravno na navedeno (edino) objektivno merilo.
Sodišče se strinja s toženko, da v ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa citirani drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba (druga alineja prvega odstavka 22. č člena ZNB) in (glede na izdajo odločbe v upravnem postopku) razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.
ZTuj-2 člen 64, 64/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7, 37, 37/2.
tujec - odločba o vrnitvi - tožba v upravnem sporu - pritožba zoper upravni akt ni vložena - zavrženje tožbe
Ker tožnik pri drugostopenjskem upravnem organu nesporno ni vložil pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega organa, ne izpolnjuje procesne predpostavke za sprožitev upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopila tožnica na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopila v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožnici odrejena karantena.
ZLPLS člen 14a. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 15, 16. ZUP člen 214.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz sredstev fiho - način ocenjevanja vlog - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Zadržana presoja sodišča toženke ne odvezuje, da svoje odločitve ne obrazloži na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Skladno s šestim odstavkom 14a. člena ZLPLS mora biti vsaka odločitev fundacije (torej toženke), s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev fundacije, izdana pisno in mora vsebovati pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
dohodnina - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - navadna vročitev - osebna vročitev - napačen oziroma pomanjkljiv pravni pouk - štetje roka - začetek teka rokov - napačna uporaba materialnega prava
Pravni pouk in dejstvo, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, sta tudi po presoji sodišča pri tožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ne glede na navedbo v obrazložitvi, da če je odločba vročena osebno, se šteje za vročena skladno s 87. členom ZUP.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - zmotna uporaba materialnega prava
Prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo, ko je odločal o predlogu za obnovo postopka, odločbe z dne 31. 5. 2010 ni niti odpravil niti razveljavil, ampak je tožnici z izpodbijano odločbo ponovno odmeril dohodnino za leto 2009. S tem je prvostopenjski organ ponovno odločil o stvari, o kateri je bilo s pravnomočno odločbo z dne 31. 5. 2020 že odločeno, ne da bi pred tem to odločbo odpravil ali razveljavil.
razlastitev - stroški - nagrada pooblaščenca - vrednost spora - pravica do izjave
Da bi se v celoti izravnala izguba, mora biti odškodnina sestavljena iz dveh delov, in sicer iz odškodnine za odvzeto pravico in odškodnine za stransko škodo. Odškodnina mora zajeti obe vrsti učinkov, najočitnejšega – odvzem ali omejitev pravice ima manj očitne stranske posledice.
mednarodna zaščita - status begunca - prosilec iz Sirije - utemeljen strah pred preganjanjem
V konkretnem primeru je tožnik na zaslišanju sicer povedal, da nasprotuje vladnemu režimu, vendar je v predmetni zadevi bistveno, kako bi ga percipirala oblast v Siriji v primeru njegove vrnitve. Tožnik bi bil v primeru vrnitve v izvorno državo za oblast zelo sumljiv, ker prihaja iz območij, ki so za režim kritična. Sodeloval je na demonstracijah, poleg tega pa je z vidika njegovega strahu pred preganjanjem treba upoštevati tudi, da je bilo že več njegovih družinskih članov tudi ubitih. Iz izpovedi tožnika izhaja, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi zaradi svojega političnega prepričanja.
Tožnik se je pred oblastjo izmikal oziroma je živel na območjih, ki so jih obvladovali uporniki. Na demonstracijah v Al-Qadamu je izgubil bratranca, na hišo njegove sestre v kraju Sbene je sredi demonstracij padla raketa, ki je ubila tako sestro kot tudi njenega sina, zaradi udeležbe na demonstracijah so izginili trije njegovi nečaki, njegov sin se je zatekel v Turčijo. To se sklada z informacijami o njegovi izvorni državi, da so v Siriji preganjani vsi, ki niso na vladni strani oziroma oziroma vsi, ki se jim zgolj pripisuje pripadnost protivladni strani. Po presoji sodišča že navedena dejstva zadoščajo za presojo pogojev za status begunca.
ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 17. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje - kmetijska zemljišča
Vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč za odločitev ni pomembna, saj je tožena stranka v skladu s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno štela, da se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek in se zato upoštevajo zgolj pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Tožnikovih kmetijskih in gozdnih zemljišč torej tožena stranka ni upoštevala pri izračunu tožnikovega premoženja, prav tako tudi ni upoštevala vrednosti stanovanjske hiše, kjer ima tožnik svoje stalno prebivališče.