ZDen člen 27, 27/1, 42, 42/3. ZSKZ člen 2, 4, 4/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vračanje v obliki nadomestnega zemljišča - odškodnina v obveznicah
V ZDen ni podlage za zaključek, da bi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS moral kot nadomestno zemljišče vrniti katerokoli zemljišče, s katerim gospodari, in za katero po določbah ZDen ni ovir za vračilo v naravi. SKZG gospodari s kmetijskimi zemljišči v lasti Republike Slovenije (razpolaga in upravlja) v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti (prvi odstavek 4. člena ZSKZ) ter v njegove pristojnosti v nasprotju z zakonom ni mogoče posegati.
ZUP člen 37, 37/1, 127, 127/1, 130. ZPNačrt člen 79, 79/7, 80. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 11, 11/5, 13.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - časovna uporaba materialnega prava
Za odločitev je bistvenega pomena vprašanje, ali je bil tožnik kot lastnik obstoječega objekta obremenjen s spornim komunalnim prispevkom skladno z zahtevami sedmega odstavka 79. člena v povezavi z 80. členom ZPNačrt. Vrhovno sodišče v svojem stališču posebej poudarja, da se lahko zavezancu naloži v plačilo komunalni prispevek le skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je zavezanec dolžan plačati v tedaj predpisani višini. Če pa bi bilo naloženo novo ali dodatno plačilo komunalnega prispevka na podlagi naknadno sprejetega programa opremljanja tudi zavezancem, ki so že bili zakonito priključeni na komunalno opremo (in torej ne bi šlo za novo priključitev), bi tak občinski odlok nedopustno posegel na že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in bi zaradi tega v razmerju do lastnikov objektov lahko deloval retroaktivno oziroma neustavno (155. člen Ustave).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2. ZUS-1 člen 24, 24/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-b.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - pravočasna vložitev tožbe - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - utemeljena nevarnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Ob stanju stvari, ko tožnik kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in s tem pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in ni bil obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za tožbo. Zato je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo štelo za pravočasno.
Odreditev omejitve gibanja v primeru, ko je treba ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito in jih sicer ne bi bilo mogoče pridobiti, je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep po presoji sodišča mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega.
Objektivna merila, ki opredeljujejo obstoj nevarnosti pobega, morajo biti določena v jasni in splošni zavezujoči določbi, ki jo je mogoče nedvoumno izvajati in uporaba katere je predvidljiva.
EZ-1 člen 472, 473. ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/3, 95, 95/2.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
V obravnavanem primeru gre za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist, zato je presoja obstoja konkretne javne koristi mogoča le ob predhodno natančno definiranem posegu v lastninsko pravico za vsako nepremičnino, na katero se nanaša predlog za omejitev lastninske pravice v javno koristi, in sicer z vidika konkretnega obsega in sorazmernosti posega v lastninsko pravico, kot je utemeljen v navedenem prostorskem aktu.
Da organ tega ni storil, izhaja tudi iz odgovora služnostnega upravičenca na tožbo, ki navaja, da iz izrisa grafičnega dela Uredbe o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska Sobota – Lendava izhaja, da bo na zemljišču s parc. št. 7046 k. o. ... stalo eno stojno mesto št. 50 (termin iz Uredbe je „območje stojnih mest stebrov“), medtem ko bodo ostala zemljišča tožnikov obremenjena le s koridorjem nadzemnega voda daljnovoda. Navedbe upravnega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe pa so drugačne, saj (kot rečeno, ne da bi se za posamezne nepremičnine skliceval na konkretne določbe tekstualnega dela in dele grafičnega dela Uredbe) navaja, da je predvidena obremenitev s stebri na nepremičninah s parc. št. 7040 in 7045/2 k. o. ..., na nekaterih ostalih nepremičninah pa naj bi bile poleg koridorja tudi dostopne poti.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2. ZGO-1B člen 127, 127/5. SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.
Tožnik se sklicuje na dodatne podatke, da del zemljišča pomeni „površino ceste“ in da je del zemljiške parcele, na kateri leži gradbena parcela, tudi kmetijska površina. Vendar pa glede na opredelitve pojma stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele v zakonih in podzakonskih aktih ti podatki na opredelitev površine gradbene parcele ne vplivajo, saj je opredeljena s površino, ki je določena s prostorskim aktom in v skladu s tem opredeljena tudi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
SZ-1 člen 106. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 68.
najemno razmerje po SZ - neprofitno najemno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - ničnost upravne odločbe
Toženka mora kot lastnik neprofitnega stanovanja glede odpovedi najemne pogodbe postopati kot vsak drugi lastnik oziroma najemodajalec (ex iure gestionis in ne ex iure imperii), saj sodišče za drugačno razlago ne najde pravne podlage v določbah SZ-1, zato toženka nima pravne podlage za odpoved najemne pogodbe z upravno odločbo.
ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 17. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje - kmetijska zemljišča
Vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč za odločitev ni pomembna, saj je tožena stranka v skladu s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno štela, da se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek in se zato upoštevajo zgolj pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Tožnikovih kmetijskih in gozdnih zemljišč torej tožena stranka ni upoštevala pri izračunu tožnikovega premoženja, prav tako tudi ni upoštevala vrednosti stanovanjske hiše, kjer ima tožnik svoje stalno prebivališče.
ZUP člen 222, 222/4. ZUS-1 člen 28, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk drugostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - preuranjena tožba
Tožničina urgenca je na dan 8. 11. 2019 le datirana, na pošto pa jo je oddala šele 12. 11. 2019, naslovnik pa jo je nato prejel 13. 11. 2019, nakar je drugostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2019 tožnici odpremil 18. 11. 2019 (ponedeljek), tj. znotraj sedemdnevnega roka. Iz vročilnice izhaja, da je bila tožnica o tem prispelem pismu obveščena že 19. 11. 2019 (torek), kar je bilo tudi znotraj predmetnega sedemdnevnega roka. Kljub temu pa je nato vložila svojo tožbo dne 21. 11. 2019 (četrtek), pisanje pa nato prevzela šele dan za tem, 22. 11. 2019. Iz tega izhaja, da v zadevi ni podana situacija, ko drugostopenjski organ o pritožbi ne bi odločil v nadaljnjih sedmih dneh od tožničine zahteve, zato je treba tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Pravno svetovanje ne šteje zgolj za preučitev in ugotovitve dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega poučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičenca pri obravnavanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
denacionalizacija - ničnost upravne odločbe - pristojni organ
Ob uporabi tretjega odstavka 280. člena ZUP nedvomno izhaja, da je za izrek delne ničnosti delne odločbe Upravne enote Tržič pristojna Upravna enota Tržič, ki je obravnavano delno odločbo izdala in nikakor za to ni pristojna Upravna enota Ormož, ki je z izpodbijano odločbo razglasila delno ničnost obravnavane delne odločbe, ki jo je izdala Upravna enota Tržič.
denarna kazen - izvršba - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršba s prisilitvijo
Namen izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, zato sodišče vsebinsko ne presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi postopka je procesna odločitev, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in hkrati ne sodi med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o glavni stvari, posledično ta ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici. Procesni akt je - in ostane - procesni akt. Definira ga njegov izrek, ki ima učinek zgolj na potek postopka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi dve obvestili IP in poziv IP, zoper katere je naperjena tožba, niso niti upravni akti niti kakšni drugi akti, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Noben od izpodbijanih dokumentov namreč ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kar je po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 pogoj za obravnavo akta v upravnem sporu.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - izpodbijani akt - odločanje - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Zgolj pojasnitev, zakaj sta bili vlogi pred tem zavrnjeni, in predlog, kaj morata kandidatki storiti, da bosta vpisani na seznam, ne predstavlja odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi kogarkoli. Izpodbijati bi bilo možno kvečjemu akt zavrnitve vpisa, ki pa se ni zgodil z izpodbijanim mnenjem, ampak prej. Poleg tega bi akt zavrnitve lahko izpodbijali fizioterapevtki, na kateri se ta akt nanaša, in ne tožeča stranka. Tudi sam predlog, kaj morata kandidatki storiti, ni odločanje o čemerkoli, temveč zgolj predlog, kako je treba vlogi dopolniti. Dopis z dne 10. 2. 2020 torej ni akt odločevalske narave, zaradi česar tudi ne more biti predmet upravnega spora niti v rednem upravnem sporu niti v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Izpodbijano dejanje - „neupoštevanja potrdil z dne 8. 4. 2018“, je bilo le razlog za zavrnitev vpisa, zavrnitev sama po sebi pa je odločevalski akt, ki pa se nanaša na zavrnjeni fizioterapevtki in ne na tožečo stranko.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti
Če države članice ni mogoče ali je ni več mogoče šteti kot odgovorne na podlagi prvega odstavka tega člena in če se na osnovi dokazov ali posrednih okoliščin, kot so opisani na dveh seznamih iz člena 22(3), ugotovi, da je prosilec – ki je vstopil na ozemlja držav članic nezakonito ali za katerega ni mogoče ugotoviti okoliščin vstopa – pred vložitvijo prošnje v državi članici živel nepretrgoma vsaj pet mesecev v državi članici, je ta država članica po drugem odstavku tega člena odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito. To določilo bi bilo glede na navedeno uporabno le za primer prosilca, ki bi iz tretje države nezakonito vstopil na območje države članice. Tožnik pa je oseba, ki je znotraj območja držav članic že vložil prošnjo za mednarodno zaščito.
Prav tako razglašena pandemija Covid-19 ne more biti utemeljen razlog, ki bi preprečeval predajo tožnika v Italijo, saj ne gre za razlog, ki bi predstavljal obstoj sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka. Sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Italiji v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
ZUP razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov za to (67. člen), in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek.
ZKZ člen 2, 17, 19, 19/1, 20, 20/1, 23, 23/1. OZ člen 21, 21/1.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - solastnik - zloraba pravice - namen zakona - paketna prodaja - enotna cena - ponudba - sprejem ponudbe
V zvezi s prodajo nepremičnin v paketu je Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 zavzelo stališče, da ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč hkratna uporaba ZKZ in ZG ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti. Tudi sledeč opisanemu načinu razlogovanja VSRS, je po presoji tukajšnjega sodišča v obravnavanem primeru, ko gre za paketno prodajo solastniških deležev prodajalke na več zemljiščih, določbe 23. člena ZKZ o predkupni pravici pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tožnika kot tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na teh podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu, in ne uspelega kupca, ki je solastnik zgolj petih zadevnih nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Navedbe tožnika, da mu zaradi izreka odločbe, ko je bil skrajšan podaljšan obratovalni čas, nastaja nepopravljiva škoda, ker ima posledično nižje prihodke, so pavšalne in nekonkretizirane. Tožnik zato ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode.
ZRud-1 člen 14, 14/1, 14/1-2, 83. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 13, 110, 110/2, 110/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - rudarstvo - kamnolom - okoljski podatki - poslovna skrivnost
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.