ZRud-1 člen 14, 14/1, 14/1-2, 83. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 13, 110, 110/2, 110/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - rudarstvo - kamnolom - okoljski podatki - poslovna skrivnost
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Pravno svetovanje ne šteje zgolj za preučitev in ugotovitve dejanskega in pravnega položaja upravičenca, temveč mora biti izkazan tudi namen takšnega poučevanja, to pa je seznanitev in pomoč upravičenca pri obravnavanju konkretnih pravic oziroma upravičenj, ki jih lahko doseže s pravnimi sredstvi in drugimi vlogami v sodnih in drugih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat.
denacionalizacija - ničnost upravne odločbe - pristojni organ
Ob uporabi tretjega odstavka 280. člena ZUP nedvomno izhaja, da je za izrek delne ničnosti delne odločbe Upravne enote Tržič pristojna Upravna enota Tržič, ki je obravnavano delno odločbo izdala in nikakor za to ni pristojna Upravna enota Ormož, ki je z izpodbijano odločbo razglasila delno ničnost obravnavane delne odločbe, ki jo je izdala Upravna enota Tržič.
ZKZ člen 2, 17, 19, 19/1, 20, 20/1, 23, 23/1. OZ člen 21, 21/1.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - solastnik - zloraba pravice - namen zakona - paketna prodaja - enotna cena - ponudba - sprejem ponudbe
V zvezi s prodajo nepremičnin v paketu je Vrhovno sodišče v sodbi št. X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 zavzelo stališče, da ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč hkratna uporaba ZKZ in ZG ob odobritvi pravnega posla ne more uporabiti pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti. Tudi sledeč opisanemu načinu razlogovanja VSRS, je po presoji tukajšnjega sodišča v obravnavanem primeru, ko gre za paketno prodajo solastniških deležev prodajalke na več zemljiščih, določbe 23. člena ZKZ o predkupni pravici pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tožnika kot tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na teh podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu, in ne uspelega kupca, ki je solastnik zgolj petih zadevnih nepremičnin.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 6, 6/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.
Kot bistveno za odločitev se v tej zadevi pokaže vprašanje, ali se je projekt oziroma dejavnost, za katero se uveljavlja dodelitev finančne pomoči, začel izvajati preden je bila oddana vloga na javni poziv. Sodišče šteje, da je bila prodajna pogodba za predmetno vozilo po omenjeni ponudbi sklenjena 11. 7. 2017, ko je bila dana ara. Da bi bilo ob dani ari dogovorjeno kaj drugega, tožnik (ki ni predlagal zaslišanja oseb, ki so pri dogovorih sodelovale na strani prodajalca) ni uspel dokazati. To pa pomeni, da je bilo predmetno vozilo kupljeno pred oddajo vloge na javni poziv, oziroma da se je projekt oziroma dejavnost, ki je predmet zahtevka za finančno pomoč, začel izvajati pred predložitvijo zahtevka tožencu, in da torej pogoj za dodelitev finančne pomoči iz določb javnega poziva in Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ni izpolnjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazensko preiskovalna dejanja
Ker je tožnik obravnavan v postopku pred sodiščem, ki trenutno še poteka v fazi kazensko preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tem postopku, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.
Po presoji kriterijev 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za dodelčitev brezplačne pravne pomoči, presojati razumno in z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično, niti nemoralno.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega obrata - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Navedbe tožnika, da mu zaradi izreka odločbe, ko je bil skrajšan podaljšan obratovalni čas, nastaja nepopravljiva škoda, ker ima posledično nižje prihodke, so pavšalne in nekonkretizirane. Tožnik zato ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode.
uporaba kriterijev - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - posredna diskriminacija
Kriteriji v Dogovoru so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce, njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami postavi v slabši položaj. Ti delavci so postavljeni v manj ugoden položaj, ki se kaže v nižjem odstotku izplačila poslovne uspešnosti in da tako znižanje prizadane tiste delavce, ki so bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni, to pa so tudi noseče delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi ali poškodbami, ki terjajo večje zdravstvene posege ali rehabilitacijo, delavci s statusom invalida, tisti, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, starejši delavci ipd., ter da bodo zaradi svojih okoliščin posebne narave, ki jih ne morejo spremeniti, težje dosegli kriterij prisotnosti na delu, s čimer so postavljeni v manj ugoden položaj v primerjavi s tistimi, ki navedenih okoliščin nimajo.
Direktive kot tudi sodbe Sodišča EU določajo le minimum pravnega normiranja, ki so ga države dolžne zagotoviti, ne preprečuje pa državam, da bi razširile obseg pravic.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi dve obvestili IP in poziv IP, zoper katere je naperjena tožba, niso niti upravni akti niti kakšni drugi akti, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Noben od izpodbijanih dokumentov namreč ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kar je po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 pogoj za obravnavo akta v upravnem sporu.
proizvodnja električne energije - električna energija - seznam upravičencev - prispevek - finančna podpora - obnova postopka
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne pa utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo ta v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazana, vplivala na morebitno spremembo odločbe.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - materialni rok - rok za vložitev - zavrženje zahteve
Ni odločilno, ali se je tožeča stranka dejansko seznanila s zakonskimi pogoji za vložitev zahteve, ampak, da so bile možnosti za seznanitev (dovolj) realne in dostopne. Petindvajset mesečno obdobje tako predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za seznanitev s pogoji za verifikacijo devizne vloge in vložitev zahteve za verifikacijo in s tem uveljavitev svojih lastninskih upravičenj. Tudi sicer se je o ustreznosti določitve materialnega roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP (posredno) izreklo že ESČP, in sicer v 21. točki sklepa št. 3461/08 (Vehbija Hodžić proti Sloveniji).
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - nepopolna vloga - rok za dopolnitev - zavrženje predloga
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.
Iz obrazložitve bi morali biti razvidni konkretni razlogi, zakaj sofinanciranje tožnika ne pride v poštev, oziroma zakaj tožnik ni prejel točk po posameznih kriterijih, pri čemer bi morali biti posebej navedeni razlogi za zavrnitev sofinanciranja intermedijalne sekcije ter posebej razlogi za zavrnitev sofinanciranja multimedialne sekcije.
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - molk organa - podružnica
V zadevi ni sporno, da drugostopenjski organ ni odločil o tožničini pritožbi s 13. 6. 2019 zoper odločbo Občinske uprave Občine Cerkno in da ga je tožnica 6. 9. 2019 pisno pozvala, naj o zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Na glavni obravnavi 10. 11. 2020 je tožnica povedala, da do tega dne odločba drugostopenjskega organa še ni bila izdana, do izdaje te sodbe pa sodišče tudi ni prejelo nobenega obvestila, da so se v vmesnem času te okoliščine spremenile. Poleg tega plačilo upravne takse ni procesna predpostavka za obravnavo vloge oziroma pritožbe v upravnem postopku, temveč zakon za njeno neplačilo predvideva nastop drugih pravnih posledic (zamudne obresti, prisilna izterjava). Toženka bi tako morala o tožničini pritožbi odločiti ne glede na dejstvo, ali je upravna taksa plačana ali ne.
Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi upoštevati, da gre pri zlorabi sistema NCTS za posebno okoliščino po 239. členu CZS, zaradi česar bi moral prvostopenjski organ ugotoviti očitno malomarna ravnanja tožnika, zaradi katerega tožnik ni mogel ugotoviti navedene napake. Tako očitno malomarno ravnanje tožnika, zaradi katerega tožnik napake carinskega organa ni mogel ugotoviti, pa po presoji sodišča v obravnavani zadevi ni izkazano. Prvostopenjski organ navaja, da tožnik ni ravnal z vso potrebno in zahtevano skrbnostjo, ker ni sprejel vseh potrebnih ukrepov, da bi se zaščitil pred vsemi tveganji. Vendar pa dejstvo, da tožnik ni sprejel vseh potrebnih zaščitnih ukrepov, ki bi pomenili zaščito pred vsemi tveganji, po presoji sodišča lahko pomeni, da tožnik ni ravnal v smislu zelo dobrega gospodarstvenika in z veliko stopnjo odgovornosti, ne pa, da je ravnal očitno malomarno.
javni razpisi - štipendiranje - sprememba zahtevka po vložitvi vloge
Tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - kršitev pravice do izjave
Drugostopenjski organ je v postopku kršil tožnikovo pravico do izjave, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal tožniku možnosti izjave o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev oziroma na katera je oprl svojo odločitev. Drugostopenjski organ bi namreč moral tožnika celovito in konkretizirano seznaniti s svojimi ugotovitvami tako glede dejanskega stanja, kot tudi z vidika pravnega stanja obravnavane zadeve tako, da bi imel tožnik možnost opredeliti se do njegovih stališč v dejanskem in pravnem pogledu ter tudi ustrezno in zadostno možnost, da bi lahko navedel morebitne nasprotne argumente in predložil ali predlagal ustrezna dokazila v podkrepitev svojih navedb.