ureditev meje - postopek za sodno ureditev meje - osebna vročitev - pravilna vročitev - vročilnica - domneva resničnosti javne listine
Tožnik v obravnavani zadevi ostaja pri goli trditvi, da poziv k sodni ureditvi meje ne njemu, ne njegovemu pooblaščencu sploh ni bil vročen. Pri tem gre na prvi pogled sicer za zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga smiselno oziroma logično sploh ni mogoče dokazovati, vendar pa – kot je bilo že obrazloženo – v tem primeru ne gre za dokazovanje, da vročitev ni bila opravljena, temveč za dokazovanje, da vsebina javne listine (vročilnice), ki potrjuje to vročitev, ni resnična.
kontrolni zdravstveni pregled - cestni promet - bolezen - zdravstvena nezmožnost za vožnjo
S kontrolnim zdravstvenim pregledom bo potrjena ali ovržena utemeljenost suma o tožnikovi zdravstveni nezmožnosti za zanesljivo vožnjo motornih vozil. 85. člen ZVoz-1 predstavlja podlago za preveritev telesne in duševne zmožnosti voznika kadarkoli, ko se pojavi sum bolezenskega stanja, katerega simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu.
Tožnik, glede na to, da je bil v istem obdobju tudi rezident R Nemčije, in da je bil njegov rezidentski status za R Slovenijo ugotovljen šele v letu 2019, ni mogel za leto 2010 vložiti davčne napovedi v zakonsko določenih rokih. V posledici pa tudi ni mogel v istih rokih uveljavljati davčnih olajšav.
Tožniku ni mogoče očitati nepravočasnosti uveljavljanja olajšav, saj jih pred ugotovitvijo rezidentskega statusa z obveznostjo davčnega zavezanca tudi ni mogel uveljaviti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - prepoved vstopa v državo - pravnomočnost - izvršljivost
Čas, v katerem je tujcu prepovedan ponovni vstop v državo, začne teči z dnem izvršitve odločbe, s katero je bila tujcu izrečena prepoved vstopa. Pomemben je torej podatek o izvršljivosti sporne odločbe (in ne morebiti njena pravnomočnost), s katero je bila tožnici izrečena prepoved vstopa v državo in čas, določen v odločbi, kako dolgo slednja v državo ne sme vstopiti.
ZDoh-2 člen 6. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/1, 146/2.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - pravica do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oz. ji dati možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - procesni akt
Tožeča stranka izpodbija odločitve o zavrženju oziroma o zavrnitvi njenih predlogov za odlog izvršbe sklepov, s katerimi so ji bili naloženi v plačilo stroški izvršbe, ki je bila opravljena po drugi osebi. Izpodbijane odločitve, sprejete na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP, se nanašajo na tek izvršilnih postopkov in ne vsebujejo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Glede na navedeno v obravnavanem primeru pri izpodbijanih odločitvah ne gre za upravne akte, s katerimi bi se posegalo v pravni položaj tožeče stranke, niti za sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - delna odobritev prošnje - postopek pred sodiščem prve stopnje
Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v konkretno navedenih zadevah zavrnil iz razloga, ker je prosilec tožbo že vložil sam. Pregled zadeve pokaže, da je tožnik v navedenih postopkih vložil laično lastnoročno podpisano tožbo, kar pa ne pomeni, da ustrezne pravne pomoči za zastopanje v predmetnih postopkih več ne potrebuje.
Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijsko nadzorstvo - delo na črno - prepoved dela na črno - zaslišanje strank - načelo kontradiktornosti
Če stranka zaslišanim osebam ne more postavljati vprašanj, ker obvezna ustna obravnava ni bila razpisana, je ocenjevanje izvedenih dokazov in na tej podlagi sklepanje o pravno pomembnih dejstvih v upravnem postopku preuranjeno, očitek o nedovoljenih tožbenih novotah pa je vprašljiv.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - sodno varstvo
Ker je brezplačno pravno pomoč mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, v predmetni zadevi pa takšnega postopka (še) ni, tožniku ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči niti za pravno svetovanje.
EZ-1 člen 374, 374/1. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 4, 9, 9/1, 144.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - uporaba pravil ZUP - bistvena kršitev določb postopka
Toženka se glede uporabe postopkovnih pravil ne more sklicevati izključno na Javni poziv oziroma se lahko nanj sklicuje le toliko, kolikor njegove določbe temeljijo na prej navedenih predpisih, na podlagi katerih je bil objave.
Toženka v nobenem od predpisov, na podlagi katerih je bil objavljen Javni poziv, ni imela podlage za zavrženje tožnikove prijave mimo določb ZUP. Poleg tega je toženka s tem, ko je prijavljeno napravo opredelila kot obnovljeno in ne kot novo, kar je navajal tožnik, ugotavljala (sporno) dejansko stanje, in to ne da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli do njenih ugotovitev, pomembnih za odločitev, oziroma ne da bi obrazložila obstoj pogojev za odločanje v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke.
Ni spora o tem, da obe gradbeni dovoljenji, skladno z njunim izrekom, izgubita svojo veljavnost v enem letu, kolikor se v tem času ne prične z izvajanjem gradbenih del. Pri ugotavljanju začetka del je mogoče upoštevati le dela, ki so bila začeta v skladu s takrat veljavnimi relevantnimi predpisi.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZDRS člen 14, 14/2. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko bivanje v RS - upravičena odsotnost - zakoniti zastopnik - pravni interes za tožbo
Ob upoštevanju vseh okoliščin urejanja bivanja tožnika in njegove družine oziroma nastanitve v Sloveniji ter vzpostavitve vseh povezav, tako poklicnih, sorodstvenih, kot tudi izobraževalnih, sodišče odsotnost tožnika od 25. 7. 2017 do 31. 8. 2017 razume zgolj kot obisk v tujini, ne pa kot odsotnost, ki bi pomenila, da je trajne povezave z Republiko Slovenijo vzpostavil šele po vrnitvi s počitnic. Tesna vez tožnika in njegove družine z Republiko Slovenijo se je vzpostavila takoj s prihodom v Slovenijo, kar po presoji sodišča izkazuje predvsem to, da si je že pred priselitvijo družina uredila vse pogoje za bivanje, da se je tožnik že v juniju 2017 s pomočjo sorodnice vpisal v šolo in da je njegov oče v juliju 2017 sklenil pogodbo o zaposlitvi. Takoj je bila tudi urejena prijava njihovega bivališča ter prijava družine v zdravstveno zavarovanje. Vse to po mnenju sodišča kaže, da je tožnikova družina s trenutkom prihoda pričela dejansko bivati na območju Republike Slovenije, odhod v drugo državo pa je bil le obisk in ne prekinitev tega bivanja.
Tudi če bi bilo ugotovljeno, da so v obravnavani zadevi podani razlogi preganjanja iz prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 ali da obstaja utemeljeno tveganje, da tožnik utrpi resno škodo iz 28. člena ZMZ-1 in da imajo dejanja preganjana, ki naj bi jih v obravnavani zadevi izvajali nedržavni subjekti ustrezne lastnosti (26. člen ZMZ-1), je dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito. Zlasti mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki pa mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite.
Odgovornost pritožnika (prosilca) je, da predloži ustrezne dokaze, da obstaja resno tveganje za kršitev 3. člena EKČP, in šele če so takšni dokazi v postopku predloženi, se dokazno breme prevali na državo, da ovrže vsak dvom glede omenjenega tveganja.
igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, na predlog nadzornega organa (zdaj Finančna uprava RS, Posebni finančni urad) ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi in drugi odstavek). V predlogu mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
ZGO-1 člen 49b, 49b/3, 66, 66/3. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 23, 23/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rok za dopolnitev vloge - podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje - soglasje h gradnji
Eno izmed pomembnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev v obravnavani zadevi, predstavlja ravnanje soglasodajalca, ki o soglasju, h kateremu je bil pozvan, sploh ni odločil, kar kot rečeno pomeni, da je odločanje po vsebini zavrnil.
Organ bi po presoji sodišča tožnikoma glede na takšno procesno situacijo rok za pridobitev zahtevanega soglasja moral podaljšati, primarno pa pojasniti, zakaj v tem primeru šteje, da je zahtevano soglasje sploh potrebno ter po tem, če bi ugotovil, da je soglasje potrebno, to zahtevati z jasno opredelitvijo, na kaj se mora soglasje nanašati ter s tem v zvezi tudi navesti relevantno pravno podlago oziroma bi moral v skladu z načelom prvega odstavka 7. člena ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, potrebno soglasje z jasno opredelitvijo, na kaj se mora to nanašati, sam zahtevati od pristojnega soglasodajalca.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. URS člen 22. ZMZ-1 člen 49, 49-3.
mednarodna zaščita - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - neobrazloženost
Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem je potrebna še posebna previdnost, saj se zavrnitev ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena, saj je stranki sicer kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Bangladeša
Tožnik ob navajanju razlogov za zapustitev izvorne države ni uspel izkazati, da bi bil v primeru vrnitve v Bangladeš kakorkoli ogrožen ali soočen z okoliščinami, ki bi imele znake preganjanja, niti ni izkazal nobenega od predpisanih razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem, bodisi zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt - preganjanje - grožnja
Zgolj grožnja s strani nedržavnega subjekta še ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite, čeprav gre za grožnjo s smrtjo. Dodaten pogoj, ki mora biti izpolnjen v zvezi s tem je, da prosilcu država, politične ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. V konkretnem primeru pa tožnik ni izkazal, da bi bil ta pogoj podan, saj ni izkazal, da mu država zaradi preganjanja s strani očeta ni sposobna ali noče nuditi zaščite, saj sam tudi ni poiskal pomoči države.
EZ-1 člen 373, 374, 374/1. ZUP člen 2, 2/2. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 9.
Toženka je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je ugotovila, da jo je vložil na obrazcu za novo proizvodno napravo, prijava pa je bila vložena za obnovljeno proizvodno napravo, zaradi česar vloga ni vsebovala vseh ustreznih podatkov, ponujena cena električne energije pa ni bila izračunana v skladu z metodologijo in 9. členom Uredbe o podporah. Svojo odločitev je toženka oprla na četrto točko šestega poglavja Javnega poziva.
Javni razpisi ali javni pozivi niso niti podzakonski predpisi. Taki akti namreč že po obliki niso skladni z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, poleg tega pa temu ne ustrezajo ne organi, ki jih sprejemajo, niti postopek njihovega sprejemanja. Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve.