Sodišče se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna. Da pa bi bil preizkus razumnosti argumentacije sploh mogoč, mora biti odločba obrazložena v skladu z merili iz 214. člena ZUP.
Po presoji sodišča obrazložitev ne omogoča preizkusa razumnosti argumentacije, saj iz nje ni razvidno, zakaj (po katerih merilih) so nekatere nagrade in priznanja pomemben dosežek na kulturnem področju in druge ne, medtem ko predpis ne določa, da so pomembna priznanja zgolj tista, ki so primerljiva z nagrado Prešernovega sklada. Toženka oziroma komisija mora podati oceno prejetih priznanj oziroma nagrad kot tudi oceno dokumentiranih kritiških odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe te ocene sploh ni, čeprav se tožnik tako v vlogi, kot v njeni dopolnitvi in tudi v tožbi sklicuje na vrsto strokovnih mnenj o svojem delu.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6, 36/2. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 66, 66/1, 66/1-3. ZCes-1 člen 97, 97/2.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - gradbeno dovoljenje - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - neskladnost projekta s prostorskim aktom
Pravni interes kot procesna predpostavka mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Pri presoji, ali je pravni interes (še) podan, se zato upoštevajo vse spremembe tožnikovega pravnega položaja, ki privedejo do situacije, v kateri tožnik za postopek nima več interesa, ne glede na to, kdaj so se te spremembe zgodile. Tožnici je bilo gradbeno dovoljenje izdano in je pravnomočno, kar pomeni, da je cilj, ki ga je zasledovala z vlogo za izdajo soglasij (soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste in soglasja za priključitev na občinsko cesto), dosegla in da si tudi v primeru morebitnega uspeha s tožbo v tem upravnem sporu svojega pravnega položaja, ki ga je dosegla z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ne bi mogla izboljšati.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - prepoved prirejanja iger na srečo
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te prepovedi ne izvrši, na predlog nadzornega organa (Finančna uprava RS, Posebni finančni urad) ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi in drugi odstavek). V predlogu mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - izjeme - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka na zahtevo stranke
Za vložitev predloga za obnovo postopka oziroma za začetek postopka obnove postopka po uradni dolžnosti veljata dva zakonita in nepodaljšljiva roka: subjektivni rok enega meseca in objektivni rok treh let. Sodišče ugotavlja, da sta tožnika predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, torej da ju tožena stranka ni pritegnila v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranska udeleženca, vložila po izteku objektivnega roka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP. Gradbeno dovoljenje je namreč postalo pravnomočno dne 5. 3. 2015, tožnika pa sta predlog za obnovo postopka iz tega razloga vložila šele dne 18. 6. 2018, torej več kot tri mesece po izteku objektivnega roka za vložitev takega predloga. Ker gre za objektivni rok, ki ni podaljšljiv, tožnika pravočasnosti svojega predloga tudi ne moreta utemeljevati z določbo 47. člena GZ. Izjeme, ko je mogoče predlog za obnovo postopka vložiti po poteku triletnega objektivnega roka, so namreč taksativno določene v petem odstavku 263. člena ZUP, med temi pa ni določbe GZ, na katero se sklicujeta tožnika.
spletne igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj v svojem predlogu sklicuje, so po presoji sodišča zatrjevana dejstva – da je zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ker te prireja brez koncesije vlade, in da zavezanec te odločbe ne izvrši – dokazana. Ta dejstva, kot tudi dejstvo, da je nasprotna stranka ponudnik storitev informacijske družbe, so s strani nasprotne stranke neprerekana. Našteta dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zgoraj citirano zakonsko določbo dopušča sodišču, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletne strani, preko katere se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
igre na srečo - ponudnik dostopa do interneta - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, na predlog nadzornega organa (zdaj Finančna uprava RS, Posebni finančni urad) ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi in drugi odstavek). V predlogu mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
EZ-1 člen 373, 374, 374/1. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 21.
javni razpis - upravna zadeva - uporaba ZUP
Javni poziv je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akti sodišč - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka nasprotuje sklepu višjega sodišča, s katerim je bila njena pritožba zoper sklep okrajnega sodišča, ki je bil izdan v izvršilnem postopku, zavrnjena. Izpodbijani sklep, ki ga je sodišče izdalo v okviru svojih pristojnosti po določbah ZIZ, po 3. členu v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 ne predstavlja upravnega akta niti posamičnega akta v smislu 4. člena ZUS-1, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev. Zoper odločitve rednih sodišč tako tožba v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic ni mogoča.
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik 7. 9. 2020 zapustil Azilni dom. Tožnik se tudi do 27. 10. 2020 ni vrnil v Azilni dom. Ker se torej ne nahaja v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZIKS-1 člen 236, 236/1. ZBPP člen 24, 24/1. ZUS-1 člen 40.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - prosti preudarek
Iz upravno sodne prakse izhaja, da gre pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP.
ZOPDA člen 2, 5, 5/1, 5/1-1, 5/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - pogoji za izplačilo odškodnine - dedič - nadaljevanje postopka - zavrženje vloge
Upravičenec je sicer pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni pa v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 5. člena ZOPDA, da bi lahko tožnica vstopila kot stranka v postopek, zato je toženka njeno vlogo pravilno zavrgla.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/1, 6/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - ni enostavni objekt - kulturnovarstveno soglasje - zavarovalno območje - naravna vrednota
Podlago za presojo ali je obravnavani objekt mogoče uvrstiti med enostavne objekte predstavlja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekti se lahko štejejo kot enostavni objekti samo pod pogojem, če je pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, kadar objekt stoji v varovalnem pasu ali varovanem območju.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče sodi, da tožnica ne izkazuje več pravnega interesa. Organ za BPP je namreč dne 25. 9. 2020 izdal odločbo, s katero je bila tožnici priznana izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji njenega doma od 14. 8. 2020 dalje. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici dodeljena BPP sprva res omejena na eno uro pravnega svetovanja, vendar že iz njenega izreka izhaja, da bo o morebitnem nadaljnjem pravnem svetovanju in zastopanju odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh. Rezultat izvedbe z izpodbijano odločbo priznane BPP pa je že citirana odločba z dne 25. 9. 2020. Iz tega je razvidno, da tožnica z vložitvijo te tožbe v upravnem sporu ne varuje (več) nobene svoje pravne koristi, saj ji BPP ni več omejena na eno uro, kar je bil tudi razlog za vložitev tožbe, temveč ji je bila s kasnejšo odločbo izredna BPP odobrena. Zato si s predmetno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
izbris iz registra prebivalstva RS - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok - zamuda
Rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine je določen v 8. členu ZPŠOIRSP in je tipičen materialni rok, s katerim je določeno, do kdaj lahko stranka uveljavlja odškodnino kot materialno pravico, določeno v ZPŠOIRSP. Ne gre za sui generis rok, kot meni tožnik. Da gre za materialni rok, izhaja tudi iz enotnega stališča upravno sodne prakse (npr. I U 2526/17, I U 1713/18).
Vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča v primeru zamude materialnega roka, za kar gre v konkretnem primeru. V nasprotju s procesnimi roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj strank, je bil rok za vložitev zahteve za določitev denarne odškodnine za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva materialni rok, določen v materialnem pravu, tj. ZPŠOIRSP in se je nanašal na samo (materialno) upravičenje tožnika.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 123, 123/1, 123/4, 129, 129/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Zavrženje vloge tožeče stranke zaradi že pravnomočno izdane zavrnilne odločbe o zahtevi za verifikacijo devizne vloge ob enakem dejanskem in pravnem stanju tudi ni v nasprotju s stališči ESČP v sodbi v Zadevi Ališić in drugi. Prepoved ponovnega odločanja v isti zadevi (ob nespremenjeni pravni in dejanski podlagi - t.i. res iudicata) je splošno sprejeto pravno načelo, namenjeno zanesljivosti s pravnomočno odločbo urejenih razmerij in s tem zagotavljanje pravne varnosti. Ne gre torej za formalistično določbo, ki neupravičeno izključuje vlagatelja od izplačila sredstev iz naslova neizplačane stare devizne vloge, ampak za delovanje pravne države nujno potrebno zagotovilo, da se lahko pravni subjekti oziroma stranke postopka zanesejo na pravnomočno odločitev. Spremembo (pravnomočne) odločbe pa lahko stranka postopka doseže z zakonom predvidenimi pravnimi sredstvi. Da bi jih tožeča stranka vložila, v tožbi ne zatrjuje, po presoji sodišča, pa to za odločitev v tej zadevi niti ni relevatno.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - zavrženje zahteve - rok za vložitev - pravice in obveznosti po ZNISESČP - materialni rok - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena za vložitev zahteve za verifikacijo, je materialni prekluzivni rok, saj s potekom tega roka pravice iz ZNISESČP ni več mogoče uveljavljati. Po poteku tega roka so vsi potencialni upravičenci, ki do 31. 12. 2017 niso vložili zahteve za verifikacijo, namreč izgubili pravico materialnega prava do izplačila na podlagi določb ZNISESČP. Glede na navedeno vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi roka za vložitev zahteve za verifikacijo ni dovoljena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - občinski prostorski akti - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dejanska uporaba zemljišča - hudournik - meteorne vode - neprimerno odvodnjavanje meteorne vode
Tožnikovemu ugovoru, da dejanska gradnja na zemljiščih, za kateri je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, zaradi naravnih danosti ni možna, ni mogoče slediti, saj sta tožnikovi nepremičnini umeščeni med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, sporno pa tudi ni, da je zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Če tožena stranka, glede na opisano dejansko stanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tožniku ne bi odmerila, bi ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, tako pa je tožniku to nadomestilo odmerila s tem, da je od skupne površine tožnikovih zemljišč odštela 350 m2 površine, kolikor znaša površina hudournika in vodna površina. Na sprejeto odločitev pa tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje, da gradnja na njegovih zemljiščih ni mogoča zato, ker pristojna občina ni poskrbela za ustrezno ureditev odtekanja meteornih voda. Tovrstne ugovore, ki pomenijo zahtevo po varstvu lastninske pravice oziroma preprečevanje posegov vanjo, namreč lahko tožnik uveljavlja le v za to predvidenih civilnopravnih postopkih in ne v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Z zapustitvijo azilnega doma tožnik s konkludentnim ravnanjem pokaže, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 18, 18/1, 18/1-c.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik ni uspel izkazati, da trpi za posebej hudo duševno ali fizično boleznijo, ki bi pri njem lahko povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. V kolikor bi ta bila morebiti naknadno podana, pa bo imel na Hrvaškem ustrezno zdravstveno oskrbo, tako kot v Republiki Sloveniji, saj na Hrvaškem niso izkazane sistemske pomanjkljivosti v zvezi z zdravstveno oskrbo prosilcev.