davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje
Po 152. členu ZUP se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna. Toženka pa je izdala izpodbijano odločbo, še preden je bilo o navedenem predhodnem vprašanju sploh odločeno, pri čemer pa tudi sama prehodnega vprašanja ni rešila, kar pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti.
ZP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sankcija za prekršek - zastaranje
ZP-1 v 44. členu določa zgolj rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije za prekršek oziroma s tem povezanih obveznosti. Če se je izvrševanje začelo v rokih iz ZP-1, pa glede izterjave obveznosti iz naslova stroškov postopka napotuje na določbe ZDavP-2 o pravici do izterjave davka.
ZJA člen 16, 18, 23, 23/2. ZUP člen 29, 31, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
kolegijski organ - postopek razrešitve - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - predčasna razrešitev
Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožnici ni mogoče posplošeno očitati, da ravno ona kot članica sveta direktorju ni dala (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnice v času, od kar je za pridržke revizorja izvedela in bila obveščena, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve, od nje pričakovano, pa ga tožnica ni opravila oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
Pri razlagi pojma materialne vzajemnosti, ki jo ZDen v citiranem tretjem odstavku 9. člena zahteva za denacionalizacijo premoženja osebam, ki niso slovenski državljani, je treba izhajati iz vsebinskih pogojev, pod katerimi lahko slovenski državljani v državi tujca pridobijo vrnjeno podržavljeno jim premoženje. Ti pogoji morajo biti enaki oziroma bistveno primerljivi tako glede višine, kot tudi oblike in upravičencev. Ni torej dovolj zgolj ugotovitev, da so slovenski državljani na Hrvaškem upravičeni do denacionalizacije premoženja.
ZTuj-2 člen 68, 76, 76/1, 79, 81, 83, 83/3, 85. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
omejitev gibanja - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - razlogi za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa - istovetnost
Iz oblikovane sodne prakse izhaja, da je potrebno ZTuj-2 razlagati skladno z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Iz določb izhaja, da morajo biti že v odločbi, s katero je odrejeno pridržanje, kar je tudi nastanitev v Centru za tujce, konkretno obrazloženi dejanski in pravni razlogi za pridržanje, ob upoštevanju načela sorazmernosti, pa mora biti uporaba ukrepa za namen odstranitve omejena.
Nobenega dvoma ni, da je tožnik pred pristojnimi avstrijskimi in nemškimi organi navajal različne osebne podatke, kar je potrdil na zaslišanju dne 12. 10. 2020. Iz podatkov upravnega spisa ter zaslišanja priče na glavni obravnavi utemeljeno izhaja, da tudi v tem postopku podani osebni podatki niso pravi in ga na podlagi njih ni bilo mogoče identificirati in tako ni znana istovetnost tožnika, ki z dajanjem napačnih osebnih podatkov ovira oziroma onemogoča postopek priprave njegove vrnitve oziroma njegove odstranitve iz države. Glede na navedeno je ukrep omejitve gibanja tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretni zadevi, nujen in sorazmeren.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostopna pot - ugovori stranskega udeleženca - soglasje občine
Iz 43. člena GZ izhaja, da se organ ni dolžan spuščati v presojo predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih tehničnih oziroma strokovnih rešitev, temveč mora preveriti, ali ima projektna dokumentacija vse sestavine, ali je gradnja skladna s prostorskim izvedbenim aktom, kot tudi, ali je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj. In ker je organ (med drugim tudi) ugotovil, da so k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložena vsa zahtevana (pozitivna) mnenja, med drugim mnenje Občine Bled, k skladnosti projektne dokumentacije za nameravano gradnjo na območju Občine Bled glede: skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe, ki že na prvi pogled ni nejasno, neusklajeno oziroma brez ustrezne pravne podlage, sodišče pritrjuje zaključku organa, da je pogoj iz 3. točke prvega odstavka 43. člena GZ izpolnjen.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožnici nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi deložacije ne bi smelo biti naloženo, so v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, neupoštevni, saj v postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi ter nadaljuje davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
postopek razrešitve - predčasna razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je ugovarjal, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožniku kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnika, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožniku mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopal od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožniku ni mogoče posplošeno očitati, da ravno on kot član sveta direktorju ni dal (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnika v času, od kar je za pridržke revizorja izvedel in bil obveščen, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve, od njega pričakovano, pa ga tožnik ni opravil oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj - odpust obveznosti - prednostne terjatve
Obravnavane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in v zvezi z njimi obračunanih obresti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih nezavarovanih terjatev skladno z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP. Za tovrstne obveznosti pa odpust ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki po noveli ZFPPIPP-G, ki velja od 26. 4. 2016 in je merodajen tudi v obravnavani zadevi, določa, da odpust obveznosti ne učinkuje med drugim tudi za prednostne terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/3, 25, 25/1, 25/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek
V postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Če takih ovir organ ne ugotovi, pravni posel odobri. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ovir iz 19. člena ZKZ v konkretnem primeru ni, pa tožnik ne izpodbija. Vsi tožnikovi ugovori v tem upravnem sporu se namreč nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka javne dražbe oziroma izvršilnega postopka, katerega presoja ni v pristojnosti upravnega organa.
ZJA člen 16, 23, 23/2, 28. ZUP člen 29, 31, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
postopek za razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - razrešitev člana sveta zavoda
Tožnica je ugovarjala, da je postopek začel vodja sektorja za ekonomiko javnega zdravstva Ministrstva za zdravje, ki za vodenje postopka ni pristojen. Ker se toženka v izpodbijanem aktu o tem ugovoru sploh ni izrekla, sodišče tega, ali je postopek vodila pooblaščena oseba, ni moglo preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Glede na to, da toženka na ta ugovor ni odgovorila, pa je bila tožnici kršena tudi pravica do izjave.
Ker toženka ne ugovarja trditvam tožnice, da ni razrešila vseh članov sveta JAZMP, ampak le tri, je to dejstvo nesporno. Iz tega lahko izhaja zgolj zaključek, da očitkov zoper štiri člane ni bilo ter zato ni predmet dokazovanja. Sodišče se sicer strinja s toženko, da so za odločitve lahko odgovorni le posamezniki in ne organ kot tak, vendar pa bi morala toženka, ob tem, ko štirim članom kolegijskega organa ni očitala nobenih kršitev, navesti konkretne razloge o tem, zakaj je ravno tožnici mogoče očitati neaktivnost, tj. s katerim konkretnim delovanjem je odstopala od ravnanja članov, katerim se taka neaktivnost (ob istih sklepih sveta) ne očita. Svet JAZMP je namreč kolegijski organ, ki odloča z večino glasov vseh članov. Že iz tega razloga tožnici ni mogoče posplošeno očitati, da ravno ona kot članica sveta direktorju ni dala (ustreznih) navodil za delo, saj navodila direktorju daje svet.
Iz izpodbijanega akta tudi ne izhaja, kakšno konkretno ravnanje naj bi bilo od tožnice v času, od kar je za pridržke revizorja izvedela in bila obveščena, da bodo ob ustreznem ravnanju vodstva odpravljeni, pa do razrešitve od nje pričakovano, pa ga tožnica ni opravila oziroma ga niso opravili člani sveta. Zgolj na podlagi trditve, da niso izkazana nobena aktivna ravnanja v smeri ustreznega vodenja poslovnih knjig, pa ob navedenih, neprerekanih oziroma nespornih dejstvih, zakonski razlog za razrešitev ni izkazan.
ZSFCJA člen 11, 11/1, 11/9, 17, 17/1, 17/4. ZUJIK člen 114, 114/1, 114/1-3, 119, 119/2. Pravilnik o postopku javnega razpisa Radiotelevizije Slovenija za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje (2017) člen 25, 25/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - razpisna merila - zmotna uporaba materialnega prava
V primeru, ko komisija ocenjuje prijave po kriterijih, ki ne izhajajo iz objavljenega besedila razpisa je kršeno materialno pravo. Komisija prijav ni ocenjevala po merilih, vnaprej objavljenih v Javnem razpisu, ampak po drugih, neobjavljenih kriterijih oziroma je ocenjevala, ali naj bi imela tožnica dovolj sredstev ali ne, za kar pa niso bili določeni nobeni kriteriji.
Toženka je dolžna zagotoviti transparentnost izbora in enakopravnost prijaviteljev ter v ta namen v Javnem razpisu jasno določiti kriterije, ki bodo uporabljeni, ker jo ti v postopku odločanja v celoti zavezujejo. Ker gre torej glede na povedano za nejasno določeno merilo, ki je bilo dopolnjeno z internimi, neobjavljenimi merili, za katerega toženka ni prepričljivo izkazala, da niso bila uporabljena, ga ni mogoče razlagati v škodo tožnice.
dohodnina - olajšava za vzdrževane družinske člane - posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz obvestila o prejetih dohodkih izhaja, da ima tožnica tri vzdrževane družinske člane. Ker so to podatki, s katerimi razpolaga državni organ, bi moral ta v konkretnem primeru, če je od tožničinega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel podatke o tem, da je tožnica že med letom uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, to upoštevati pri odmeri dohodnine od navedenih dohodkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Dejstvo, da je iz pravnega pouka odločbe jasno razvidno, da ima tožnik možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo ZPKZ Maribor, še ne pomeni, da ima tožnik tudi pravno znanje za vložitev te tožbe. Temu je namenjeno pravno svetovanje kot oblika pravne pomoči. Ni mogoče pritrditi organu za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni navedel, zakaj bi zaprošeno pravno svetovanje potreboval. Od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak po vpogledu v upravno odločbo.
ZVO-1 člen 40, 40/4, 41, 41/1, 41/2. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 2, 2/1, 8, 13, 24, 25, 25/2, 25/3, 25/4, 25a, 26, 26/1, 29. EZ člen 28. ZON člen 101, 101/1, 101/2, 101b, 101b/1, 101c, 101c/2, 102, 102/1.
celovita presoja vplivov na okolje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - omilitveni ukrepi - izravnalni ukrepi - javna korist - vplivi na okolje
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da bodo vplivi predmetnega Akcijskega načrta na okolje, v primeru posegov na varovana območja (tj. Natura 2000), verjetno bistveni in bo treba izvesti postopek prevlade javne koristi. V skladu z drugim odstavkom 101. c člena ZON je v postopku prevlade javne koristi treba ugotoviti, da se plan nanaša na uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in da ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi. V primeru izvedbe postopka prevlade javne koristi (šele) na ravni posameznih DPN in OPPN ne bo več mogoče ugotavljati, ali obstojijo druge ustrezne rešitve za uresničitev javne koristi konkretnega Akcijskega načrta na nacionalni ravni. Na ravni posameznih DPN in OPPN bo tudi mogoče ugotavljati alternativne rešitve le še za posamezne DPN in OPPN. Prav tako v primeru izvedbe presoje sprejemljivosti šele na ravni posameznih DPN in OPPN ne bo mogoče hkrati ugotavljati kumulativnih vplivov vseh projektov predvidenih v Akcijskem načrtu.
SEU je v zadevi C-160/17 že zavzelo stališče, da je treba okoljsko presojo po Direktivi 2001/42 izvesti čim prej, da se še lahko vpliva na morebitne odločitve. Na tej stopnji je namreč mogoče analizirati različne možnosti in izvesti strateške odločitve. Upoštevaje navedeno mora biti celovita presoja vplivov na okolje s presojo sprejemljivosti izvedena tako, da vsebuje celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, s katerimi je mogoče ovreči vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del, ki so predvidena na zadevnem varovanem območju. Tako izvedena presoja po drugi strani ne izključuje izvedbe (ponovnega) postopka presoje tudi za plane na nižjih ravneh, kolikor so v teh določeni novi ali podrobnejši izvedbeni pogoji ali če vsebujejo nove posege ali zajemajo nova območja.
denacionalizacija - obnova postopka - ustavna odločba - rok - predhodno vprašanje - mednarodna pogodba - tuj državljan
Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up 282/15 z dne 5. 10. 2017 se ne nanaša na 9. člen ZDen, pač pa na drugi odstavek 10. člena ZDen, ki določa, da v smislu tega zakona niso upravičenci tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države.
Potrebno je raziskati tujo notranjo zakonodajo in ugotoviti, ali bi tak upravičenec odškodnino od tuje države tudi dejansko dobil, če bi jo uveljavljal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči ne dodeli, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - obsojenec
Po ustaljeni sodni praksi odločbe generalnega direktorja in ministrstva v postopku, ki je urejen v 85. členu ZIKS, ne štejejo za upravne odločbe in zoper njih ni zagotovljenega sodnega varstva. Predmetna zadeva zato ni takšna, da bi se lahko uporabil 83. člen ZIKS-a, na podlagi katerega bi v skladu s 4. členom ZUS-1 lahko sprožil upravni spor s tožbo pred upravnim sodiščem.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-5. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Prenosa kmetijskega gospodarstva v okoliščinah, ko se je prvotno kmetijsko gospodarstvo v kratkem časovnem obdobju pred tožnikovo prijavo na Javni razpis (štiri mesece pred prijavo) na opisan način delilo na dva KMG-MID, tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti za medgeneracijski prenos skladen z določbami Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in Javnega razpisa, saj je logičen zaključek, da se je z zmanjšanjem obsega PKP zmanjšala tudi konkurenčnost kmetijskega gospodarstva, kar je Agencija v izpodbijani odločbi primerno obrazložila.
ZMZ-1 člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-4, 24, 25, 26, 27, 27/7. ZUS-1 člen 52. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. ZPP člen 214, 214/2.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - informacije o izvorni državi - preganjanje - odločanje v sporu polne jurisdikcije - nova dejstva in dokazi - domneva o priznanju dejstev - glavna obravnava
Pri dokumentu z dne 2. 7. 2019 gre za dokaz, ki je nastal po izdaji izpodbijane odločbe z dne 28. 6. 2019. V zvezi z navedenim ter določilom 52. člena ZUS-1 sodišče opozarja na sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018, v katerem je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, da je treba tretji odstavek 46. člena Direktive 2013/32 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite v povezavi s 47. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da mora sodišče države članice, pri katerem je vloženo pravno sredstvo na prvi stopnji zoper odločbo o prošnji za mednarodno zaščito, proučiti tako dejanske in pravne elemente, kot je uporaba točke (a) prvega odstavka 12. člena Direktive 2011/95 za položaj prosilca, ki jih je organ, ki je sprejel to odločbo, upošteval ali bi jih lahko upošteval, kot tudi elemente, ki so se pojavili po sprejetju navedene odločbe. Ker je tožnik konkretno navajal novo dejstvo in ga izkazoval s predloženo listino, bi tožena stranka, da bi uspela, temu morala konkretizirano nasprotovati, kar pa ni storila.
Glede na navedene informacije o izvorni državi o širjenju kroga osumljencev zgolj dejstvo, da je tožnik lahko brez težav zapustil državo, še ne more utemeljevati zaključka, da tožniku v Turčiji ni grozilo in mu v prihodnosti ne bi grozilo preganjanje. Tožnik ima po presoji sodišča utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi in sicer zaradi svojega političnega prepričanja, kot pripadnik Gülen gibanja, ker obstaja velika verjetnost, da bo v primeru vrnitve v izvorno državo zgolj zaradi tega podvržen kazenskim postopkom. Tožniku torej v izvorni državi grozi preganjanje zaradi političnega prepričanja po peti alineji prvega odstavka 27. člena ZMZ-1 v povezavi s sedmim odstavkom 27. člena ZMZ-1.
Na podlagi informacij o izvorni državi sodišče sklepa, da ob povsem realni možnosti, da bo tožnik ob vrnitvi v izvorno državo pridržan in zaslišan, obstaja tudi dovolj resna nevarnost, da bo tožnik podvržen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju. Sodišče je v tej zadevi odločilo brez glavne obravnave in tožnika ni zaslišala, ker je ob upoštevanju stališč SEU, izraženih v sodbah C-348/16, Sacko in C-556/17, Torubarov, ob presoji vseh pravnih in dejanskih elementov, zgolj na podlagi podatkov iz spisa, lahko ugotovilo, da je treba glede na okoliščine konkretnega primera tožniku priznati mednarodno zaščito iz razloga, kot ga je navedel v svoji prošnji.