Glede na dejstvo, da je bilo o vrnitvi denacionalizacijskega premoženja tožeči stranki že odločeno, ni mogoče obravnavati zahtevka za odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe za čas po izdaji navedene odločbe v upravnem postopku oziroma upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obsojenec
Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Brezplačne pravne pomoči zato ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1.
ZVO-1 člen 112. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 13, 13/2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (2007) člen 4.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - čistilna naprava - napačna uporaba materialnega prava
Organa obeh stopenj po mnenju sodišča v izpodbijani in pritožbeni odločbi nista prepričljivo pojasnila svojega materialnopravnega stališča, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistilna naprava, ki bi opravljala primarno čiščenje. Sploh ob tem, da je tožnica v postopku v dokaz takšnega stališča predložila Oceno o primarnem čiščenju hišnih odpadnih voda s pretočnimi greznicami, ki jo je izdelal Inštitut ... Univerze v ... 8. 12. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu, ter iz katere izhaja, da so obstoječe pretočne greznice anaerobne male komunalne čistilne naprave, ki s pravilnim obratovanjem zagotavljajo v celoti primarno čiščenje, torej usedanje in plavljenje hišnih odpadnih vod in predelajo onesnažila v mineralizirano usedljivo blato. Dalje iz navedene ocene izhaja, da se usedanje in plavljenje izvrši hitro, v cca 2 urah in zmanjša obremenitev okolja za cca 40 % skladno z drugim odstavkom 13. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
V odgovoru na tožbo toženka s tem v zvezi le zatrjuje, da je iz definicij izrazov razvidno, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistina naprava, mala komunalna čistilna naprava ali skupna čistina naprava, vendar takšnega zaključka ne pojasni, niti ne zatrjuje, da tovrstne greznice ne bi opravljale (niti) primarnega čiščenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški prevoza - obsojenec
Pri obravnavi prošnje za oprostitev plačila stroškov prevoza obsojenca na sodišče ne gre za upravno zadevo, zoper katero bi bil mogoč upravni spor, v posledici česar tudi ni mogoče pravno svetovanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje
Pravno svetovanje se ne glede na določbe, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi BPP - (verjetne izglede za uspeh), dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24 člena ZBPP. Zaprosilo se nanaša zgolj na pravno svetovanje v zvezi z obnovo postopka, tega pa ni mogoče enačiti s prošnjo za dodelitev BPP za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pravnomočna sodna odločba - pritožba
Upravičenec do BPP, ki je v celoti ali delno uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke je dolžan BPP povrniti zgolj na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, v danem primeru pa, zaradi vložene pritožbe, sodba sodišča še ni pravnomočna.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - trditveno in dokazno breme - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Kar zadeva bivanjske razmere, s katerimi naj bi bil tožnik soočen v zaporu, se tožena stranka ne bi smela opreti samo na zagotovila državnega organa pravobranilstva iz ZDA, ampak bi morala uporabiti tudi poročila o stanju v konkretnem zaporu, kamor naj bi bil tožnik nastanjen, s strani mednarodnih organizacij, ki se sistematično ukvarjajo s spremljanjem tega področja v ZDA. Če teh poročil ni, potem pridejo v poštev tudi poročila drugih inštitucij ali prispevki posameznih komentatorjev, raziskovalcev, novinarjev, katerih analize oziroma poročila je treba ustrezno oceniti z vidika njihove dokazne vrednosti. Tožnik je svoj del dokaznega bremena izpolnil s tem, ko se je skliceval na tri članke. Tožena stranka zaradi napačne razlage določil prvega in tretjega odstavka 530. člena ZKP teh dokazil sploh ni ocenjevala in tako ni izpolnila svojega dokaznega bremena oziroma svojih procesnih obveznosti, da odvrne dvom v to, da bi zaradi bivanjskih razmer v zaporu MCC Chicago prišlo do kršitve pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Ker tožena stranka v konkretnem primeru opisane kakovosti informacij, vrste informacij in navedenih elementov bivanjskih in režimskih razmer v zapornem kompleksu MMC Chicago ni poskušala pridobiti, razen od pravosodnega organa ZDA, kar pa z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah ne zadošča, in tovrstnih informacij ni upoštevala, je s tega vidika izpodbijani akt nezakonit oziroma je tožena stranka napačno uporabila določilo prvega odstavka 530. člena ZKP v zvezi z tretjim odstavkom 530. člena ZKP in procesnim vidikom obveznosti na podlagi 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec
V obravnavanem primeru je toženka prekoračila pooblastila iz 24. člena ZBPP. V izpodbijani odločbi je namreč med drugim ugotovila, da osumljenka ni storila očitanih dejanj. Za navedeno pa toženka po sodni presoji nima zakonskega pooblastila. ZBPP namreč ne določa, da bi se lahko organ za BPP v postopku odločanja o dodelitvi BPP prosilcu spuščal v presojanje o obstoju kaznivega dejanja, in kot v konkretnem primeru še, ali je osumljena storila naznanjena dejanja ali ne. S takšnim ugotavljanjem se po presoji sodišča presega opisani standard očitnosti. Zato je v tem pogledu napačno uporabila 24. člen ZBPP.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
V zadevi ni sporno, da družba prek spletni strani ... v Republikii Sloveniji omogoča igre na srečo kljub temu, da je bilo s pravnomočno odločbo prepovedano. Predlagatelj je predlog v tem pogledu oprl tudi na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da namreč zavezanec odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo ne izvrši. Ta dejstva pa pomenijo dejansko podlago, ki po prej navedenih določbah prvega odstavka 107. a člena ZIS sodišču dopušča, da nasprotni stranki odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije vlade.
Tožeča stranka kot delodajalec enega od pogojev, ki jih je določalo Javno povabilo, ni izpolnjevala, to je pogoja rednega mesečnega izplačevanja plač in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe. Skladno z določili Javnega razpisa se je ta pogoj ugotavljal z vpogledom v evidence FURS in štelo, da ni izpolnjen, kolikor REK obrazci niso bili oddani pravočasno, pri čemer tožeča stranka tega pogoja za enega zaposlenega ni izpolnjevala za mesec julij 2017. Opisovanje tožeče stranke, zakaj je prišlo do zamude pri izplačilu te plače in zamude pri oddaji REK obrazca, po mnenju sodišča ni relevantno in se pridružuje stališču tožene stranke, pojasnjenem na glavni obravnavi, da bi bila lahko predmet pobota oziroma poravnava obveznosti ob razvezi zakonske zveze, na kar se sklicuje tožeča stranka, le A.A. neto plača, ne pa tudi prispevki za obvezna socialna zavarovanja zaposlenim, ki bi morali biti obračunani in plačani v roku in posledično tudi pravočasno oddan REK obrazec. Četudi je iz tožbe tožeče stranke mogoče razumeti, da se je za zapoznelo izplačilo plače A.A. kot prokurist odločil sam in v okviru svojih pooblastil, to tožeče stranke ne opravičuje, saj je A.A. izplačilo odredil v njenem in ne v svojem imenu. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožeči stranki, ki meni, da bi lahko o nerednem izplačevanju plač govorili le, kolikor bi se to nanašalo na več zaposlenih oziroma daljše časovno obdobje. Pogoji iz Javnega razpisa so bili jasni, tožeča stranka pa jih ni izpolnjevala in zato na drugačno odločitev ne more vplivati njen ugovor, da tožena stranka ni pristojna za razlago pojma "redno mesečno", nenazadnje pa tega, kaj na bi ta pojem po njenem mnenju pomenil, niti ni utemeljila.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - središče življenjskih interesov
Ugotovljene okoliščine po presoji sodišča kažejo, da je tožnika do leta 2016 na Slovenijo vezal le ekonomski interes, predvsem zaradi pridobivanja dohodkov za preživljanje družine, ki je do takrat živela v Bosni in Hercegovini. Dokler se družina ni priselila, tožnik v Sloveniji ni vzpostavil takih vezi, da bi bilo mogoče šteti, da je bilo tu središče njegovih življenjskih interesov. Razlikovati namreč velja med "imeti interes živeti v Sloveniji", ki se kaže kot želja za priselitev ter med "vzpostavitvijo tesnih in trajnih povezav", ki pa pomeni, da postane Republika Slovenija središče tako fizične prisotnosti posameznika kot tudi središče poklicnega in osebnega oziroma družinskega življenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prekluzivni rok
Toženka je tožnikovo prošnjo zavrnila iz vsebinskih razlogov, ker je ocenila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča toženki v obravnavanem primeru ne bi bilo potrebno ugotavljati izpolnjevanja objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj bi morala tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP zavreči.
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Z navedenim se preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.
odmera davka v posebnih primerih - odmera davka - prepoved retroaktivne uporabe zakona - zmotna uporaba materialnega prava - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-113/17-40 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da se zaradi neskladnosti z 29. členom Ustave RS četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku, ter da se zaradi neskladnosti s 155. členom Ustave RS tretji odstavek 68.a člena ZDavP-2 razveljavi, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - dokazovanje pravočasnosti - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča tožnik s svojimi navedbami podatka o vročitvi izpodbijane odločbe, razvidnega iz sporočila o prispelem pismu, ni izpodbil, saj ni podal verodostojnih trditev (po možnosti oprtih na dokaze), s katerimi bi pri sodišču vzpostavil dvom o verodostojnosti sporočila o prispelem pismu. Tožnikova navedba, da je izpodbijano odločbo prejel šele mesece kasneje kot navadno pošto je, glede na sporočilo o prispelem pismu, ki je v upravnem spisu, neverodostojna. Zanjo tudi ni predložil nikakršnega dokaza.
odmera davka v posebnih primerih - odmera davka - prepoved retroaktivne uporabe zakona - zmotna uporaba materialnega prava - odločba Ustavnega sodišča
Ker je v obravnavani zadevi finančni organ uporabil predpis, ki je bil pozneje razveljavljen, v zadevi pa ni bilo pravnomočno razsojeno, se razveljavljena tretji in četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti in gre za napačno uporabo materialnega prava, zato je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - retroaktivna uporaba zakona - razveljavitev določbe zakona - obrazložitev odločbe
Davčni organ mora svojo presojo glede izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za zavarovanje v obrazložitvi sklepa navesti v skladu z določbo 214. člena ZUP. Navesti in obrazložiti mora dejstva in okoliščine, na podlagi katerih sklepa na verjetni obstoj davčne obveznosti in njeno višino. V obravnavanem primeru pa se davčna organa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pritožbeni organ pa v obrazložitvi svoje odločbe, do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja in višine davčne obveznosti nista v celoti opredelila. Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in njena višina je po presoji sodišča vsebinski pogoj za izdajo sklepa o zavarovanju, njegova obrazložitev pa ključna za zavarovanje pravic in pravnih koristi davčnega zavezanca.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani https:www...com/, na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova https:www...com/ v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ...) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
Vročitev dokumentov fizičnim osebam, ki so enako kot tožeča stranka v konkretnem primeru registrirane za opravljanje dejavnosti in nimajo varnih elektronskih predalov, opravi tako, da se izročijo osebi, ki je določena (ne pooblaščena) za sprejemanje dokumentov.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predujem - založitev predujma za stroške - izvršba - izvršba inšpekcijske odločbe - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa
V obravnavani zadevi je bilo treba presoditi, ali je sklep, s katerim je bilo tožniku naloženo, da založi znesek, potreben za kritje izvršilnih stroškov, treba šteti kot akt, ki se lahko v upravnem sporu izpodbija v smislu določbe 2. člena ZUS-1. Upravnosodna praksa je tožbe zoper tovrstne sklepe najprej obravnavala po vsebini, torej je štela, da gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (npr. sodbi tega sodišča I U 202/2015 z dne 3. 9. 2015 in II U 202/2016 z dne 14. 12. 2016). Nato je prišlo do spremembe ter so bile tožbe zoper tovrstne sklepe zavržene, in sicer z argumentacijo, da gre za zgolj začasno obveznost ter da v primeru, če zavezanec naloženega predujma ne založi, tega zneska od njega organ ne more izterjati, temveč ga mora založiti sam (npr. sklepi tega sodišča I U 220/2017 z dne 25. 1. 2018, I U 1903/2017 z dne 4. 12. 2018, III U 273/2017 z dne 10. 1. 2019). Vendar pa ob obravnavanju konkretnega primera sodišče ugotavlja, da zadnje navedenemu argumentu ne more slediti: če zavezanec s sklepom, kot je izpodbijani, naloženega zneska ne plača, se ta od njega prisilno terja v predpisanem postopku, in sicer se izvršba opravi tako, kot v primeru vsakega drugega izvršilnega naslova, ki vsebuje denarno obveznost. Le kolikor se znesek predujma od zavezanca ne uspe izterjati, ga mora založiti sam organ, ker se postopek za izvršitev inšpekcijske odločbe uvede in vodi po uradni dolžnosti.
Glede (višine) predujma je treba upoštevati, da je natančna višina bodočih stroškov izvršbe po drugih osebah negotova in je zato že zakonodajalec privzel, da založeni znesek ne ustreza nujno kasneje nastalim, dejanskim stroškom izvršbe. Zato višina zneska, ki ga mora zavezanec založiti kot predujem, ni predmet natančnega ugotovitvenega postopka, temveč zgolj okvirne ocene oziroma predvidevanja o višini stroškov. Upravni organ tako v fazi, ko se nalaga založitev predujma, ni dolžan podrobno ugotavljati oziroma preverjati vsake posamezne postavke stroškov in tudi ne ekonomske utemeljenosti načina izvajanja izvršbe, ampak je preizkus omejen na presojo, da postavke niso očitno nerazumne in da niso v očitnem nasprotju s podatki spisov zadeve.
ZSMKR člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/2, 12. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2003) člen 4, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin.
Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.