denacionalizacija - pravila vračanja - podržavljeno premoženje
Del zemljišča, ki ga je ob gradnji hotela zasedel investitor oziroma izvajalec del in ni bil zajet v predhodni odločbi o razlastitvi z dne 30. 10. 1969, je bil C.C. dejansko odvzet iz posesti z ravnanjem investitorja oziroma izvajalca del, torej pravnih oseb, ki pa nista bila državna organa, niti nista imela takih pooblastil in zato njunega ravnanja ni mogoče uvrstiti pod podlage za denacionalizacijo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost
Tožbo tožeče stranke D.D. je vložil in podpisal B.B., ki ni izkazal, da ima opravljen državni pravniški izpit, niti da sploh ima pooblastilo tožnice oziroma njenih pravnih naslednikov, zato tožba ni dovoljena.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - objektivni kriterij
Pridržanje preneha, če prenehajo razlogi za omejitev gibanja, to pa so: ugotavljanje določenih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki je brez ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, ter obstoj nevarnosti, da bo prosilec pobegnil. Čim le eden od teh dveh pogojev za omejitev gibanja preneha, mora prenehati tudi omejitev gibanja, kar pomeni, da preneha tudi takrat, ko so dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ugotovljena.
Jasnost in predvidljivost določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/1, 75, 75/3, 75/3-2.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - izbrisni razlog - letno poročilo - predložitev - materialni prekluzivni rok - izbris po uradni dolžnosti
Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje.
Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
tujci - dovolitev zadrževanja - postopek odstranitve tujca
Osnovni pogoj, da se sploh lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja, je ta, da je tujec v postopku odstranitve, v obravnavanem primeru pa tožnik ni v postopku odstranitve, temveč se celo odloča o njegovi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz navedenih razlogov je bilo treba vlogo zavreči, ker je bila vložena prezgodaj, torej preden so sploh nastopile okoliščine, ki morajo nastopiti, da se lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Edini razlog, ki ga toženka navaja za delno zavrnitev tožnikovega zahtevka, je namreč že navedena okoliščina, da so bila relevantna opravila opravljena pred datumom, ko je bila upravičenki brezplačna pravna pomoč sploh dodeljena. Zavrnilni del sklepa je s tem ustrezno obrazložen, tožnik pa ne navaja nobenega razloga, iz katerega bi se s tako obrazložitvijo ne strinjal oziroma zakaj ne bi bila zadostna.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Kot izhaja iz navedb toženke v obrazložitvi drugostopensjke odločbe, ki jih tožnik v ničemer ne izpodbija, je toženka od Mestne občine A. pridobila potrebne podatke, iz katerih izhaja, da tožnik ni bil oproščen plačila NUSZ. Toženka zato tudi po presoji sodišča ni imela možnosti, da bi NUSZ odmerila drugače, kot ga je oziroma tako, da bi tožnika oprostila plačila.
dovoljenje za stalno bivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev tožnikovega očeta in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnikovega očeta izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje - izredna pravna sredstva - pravniški državni izpit (PDI) - pravica do sodnega varstva
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39. ZSPDSLS člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-5, 8, 9.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - ravnanje s stvarnim premoženjem - najemna pogodba - načelo javnosti
Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu gre torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.
V zvezi s pojmom "poraba javnih sredstev" ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil5 javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.
Informacije javnega značaja so lahko v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
prispevki za socialno varnost - zahteva za vračilo preveč plačanega davka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - dejanski stroški - davčni obračun - popravek obračuna davčnega odtegljaja - upravičeni predlagatelj - plačnik davka
Po prvem odstavku 97. člena ZDavP-2 davčni organ vrne preveč plačani znesek, če je z odločbo ali v zvezi s predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, drugi odstavek pa ureja primere, ko je na podlagi popravka davčnega obračuna ugotovljena razlika med davčno obveznostjo po prvotnem obračunu in obveznostjo po popravku obračuna. Po stališču sodne prakse in pravne teorije3 analogija v davčnem pravu ni prepovedana, ko je to v korist davčnim zavezancem. Glede na navedeno sodišče ne vidi ovire, da 97. člen ZDavP-2 ne bi bil uporabljiv tudi v primeru, kot je obravnavani, ko davčni zavezanec uveljavlja davčno olajšavo (upoštevanje normiranih in dejanskih stroškov pri izračunu davčne osnove) in posledično znižanje davčne osnove ter iz tega naslova zahteva vračilo preveč plačanih prispevkov, ki jih je zanj plačal izplačevalec dohodka, in sicer na podlagi obračuna davčnega odtegljaja. Namen določbe je namreč v tem, da se zavezancu, ki je plačal nekaj, česar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, omogoči vračilo tega zneska.
upravni spor - sklep o zavrženju pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijani akt je sklep, s katerim je organ prve stopnje pritožbo zoper opomin kot nedopustno zavrgel. Izpodbijani sklep tako ni dokončen upravni akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in so razlogi tožene stranke v obeh izpodbijanih odločbah, da opomin ni upravni akt,pač pa gre zgolj za dopis informativne narave, ki tožnika seznani s stanjem njegovih obveznosti ter dolžniku omogoči plačati dolg pred izvršbo, pravilni.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nasilje v družini - specialna ureditev - ocena subjektivne ogroženosti - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ker tožena stranka ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči po 26. in 27. členu ZPND, je nepravilno uporabila materialno pravo.
Tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj na dan izteka roka za prijavo ni izpolnjeval pogoja zahtevanih praktičnih izkušenj. Tožnik tudi na dan vložitve in obravnave predmetne tožbe ne izpolnjuje zahtevanega pogoja. Ni pravilno stališča tožnika, da bo še pred imenovanjem na notarsko mesto izpolnjeval razpisni pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Slednje bi namreč pomenilo neenakopravno obravnavo preostalih kandidatov in bi tožnika postavila v ugodnejši položaj kot ostale kandidate, ki so na dan izteka roka za prijavo na razpis v celoti izpolnjevali pogoje iz prvega odstavka 8. člena ZN.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - upravni spor
Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.
Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za odločitev v tej zadevi so pomembna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na tožnikovo zaposlitev in njeno prenehanje. S tem povezane dejanske ugotovitve pa tudi po presoji sodišča ne omogočajo zaključka, da je izguba zaposlitve posledica protipravnega ravnanja organov tožene stranke, ki so tožnika izbrisali iz registra prebivalstva in ga vpisali v evidenco tujcev.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev - uresničevanje pravice do sodnega varstva - sodni postopek - izvrševanje kazenskih sankcij - upravna zadeva - pravno svetovanje
Brezplačna pravna pomoč se dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva. Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki, kar velja npr. za upravne postopke in vse druge postopke, urejene s posebnimi predpisi.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz določbe drugega odstavka točke (3) 35. člena OPPN Šared jasno izhaja, da so v območju nove zazidave dopustna odstopanja od v OPPN Šared določenih mej novih gradbenih parcel le pod tam navedenimi pogoji, in sicer kadar se meja prilagaja obstoječi parcelaciji, izrazitim mejam ali robovom na terenu ali racionalnejši razporeditvi nove zazidave ali razširitvi javnih površin, ob tem da povečave gradbenih parcel na račun javnih površin niso dopustne. Da bi bili ti pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni, upravna organa obeh stopenj v obrazložitvi izpodbijane in pritožbene odločbe nista ugotavljala, kljub takšnemu izrecnemu ugovoru tožnikov ves čas postopka.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik je dne 1. 10. 2020 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 6. 10. 2020 vanj ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - dokazovanje - zasliševanje prič
Čim tožnik ne dokaže, da je prejel kupnino v zatrjevani višini, tudi ni dokazana trditev, da je tožnik ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora razpolagal z zneskom 200 000,00 EUR in torej z zneskom, ki se približuje znesku celotne zatrjevane kupnine (580 000,00 DEM).