ZDavP-2 člen 2, 2/2. ZPSV člen 1. ZUP člen 144, 237, 237/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - davčna obveznost - načelo kontradiktornosti - nova dejstva - pravica do izjave
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati, oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi.
Sodišče ugotavlja, da je treba ločiti davčne obveznosti od prispevkov, ki jih je posameznik dolžan plačevati zaradi posameznih vrst obveznih socialnih zavarovanj. Zato obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno varstvo ni mogoče šteti med davčne obveznosti.
ZMZ-1 člen 24, 24-3, 28, 28-2, 32, 32-1, 49, 49/1, 49/1-5,. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz nobenega podatka v spisu ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Če tožnik pri policiji niti ni iskal pomoči, čeravno je trdil, da je koruptivna (vendar pa ni povedal, da bi s policijo predhodno imel takšno izkušnjo), potem ne more zatrjevati, da mu ni zmožna ali mu ni hotela nuditi zaščite.
Drži, da se dejanja resne škode lahko izvajajo tudi preko kršitev 3. člena EKČP, vendar pa mora iti za dejanja, ki niso zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti javnega podpornega sistema izvorne države. Tožnik je sicer pojasnil, da v Pakistanu ni državnega podpornega sistema za siromašne, vendar dejstvo, da država tožniku ne bi pomagala, četudi bi družina umirala od lakote, velja ne le za tožnikovo družino, temveč enako za vse prebivalce Pakistana; ne gre le za namerno odtegnitev državne pomoči tožniku, pač pa za splošno značilnost ureditve družbeno-ekonomskega oziroma javnega sistema v Pakistanu.
Določba 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) oziroma 4. člena Listine EU, ki ustreza določbi druge alineje 28. člena ZMZ-1, bi lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodkovni cenzus - brezplačna pravna pomoč žrtvam nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Toženka je bila že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP za ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem seznanjena, da je tožničin naslov za vročanje .... Tožnica je prošnji za dodelitev BPP tudi priložila potrdilo ... z dne 24. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnica biva v Zatočišču ... . Prav tako je toženka že pred vložitvijo te prošnje prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodila in dodelila BPP za postopek mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja, pri čemer se je sklicevala na 26. člen ZPND. Zato ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj se določila ZPND niso uporabila v primeru izpodbijane odločbe, kjer gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - obrazloženost odločbe
Skladno s 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.
Po presoji sodišča pritožbeni organ ni konkretizirano odgovoril na tožnikove pritožbene ugovore, ki jih tožnik ponavlja in dodatno pojasnjuje v tožbi. Ni namreč pojasnil, ali je bilo pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja ugotovljeno in tudi upoštevano, da v IC L. med ostalimi obratujejo tudi naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega s predelovanjem pretežno tekočih nevarnih odpadkov, pa tudi tlačno livarstvo aluminija ter da v IC L. nastajajo pretežno tehnološke odpadne vode. Prav tako ni določno odgovoril, ali je bilo pri načrtovanju obnove in nadgradnje kanalizacijskega območja preverjena njegova zmogljivost in če so bili v primeru premajhne zmogljivosti načrtovane ustrezne rešitve, da bi se preprečil vdor vode iz kanalizacijskega omrežja. Zgolj mnenje organa, da se bo to ugotavljalo v drugi fazi gradnje, ki obsega nadaljevanje tlačnega voda do priključitve na Ješetovi ulici, vključno s štirimi revizijskimi jaški, po presoji sodišča ne zadosti zahtevi po obrazloženosti odločbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dvom - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nevarnost pobega
Tožena stranka bi glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov (10. člen ZUP) morala utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Tega pa ni storila, ampak je na podlagi ugotovitve, da tožnik nima osebne izkaznice, le posplošeno sklepala, da je želel namerno prikriti svojo pravo identiteto. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti.
Tožnik je, potem ko je v Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito in bil nastanjen v azilnem domu, Slovenijo zapustil, ne da bi počakal na zaključek postopka. Tako je tudi po presoji sodišča mogoče utemeljeno sklepati, da bo tožnik pobegnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva
Pri nujni brezplačni pravni pomoči gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. V predmetnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (vendar iz drugačnih razlogov kot jih je v obrazložitvi odločbe navedla tožena stranka), saj prosilec takšne nujnosti ni izkazal, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v predmetni zadevi glavna obravnava še ni bila razpisana, česar tožnik niti ni zatrjeval. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
Organ za brezplačno pravno pomoč ni pristojen za vsebinsko presojo zadeve, ki se šele obravnava pred sodiščem, temveč lahko presoja nerazumnost podane vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči zgolj glede njene očitnosti, torej takšne kot je razvidna že na prvi pogled.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvedba glavne obravnave
Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s pravnim sredstvom (ali tožbo); ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.
ZBPP člen 7, 7/1, 26, 26/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - obsojenec
Brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje. Glede na takšno zakonsko opredelitev pa ob tem, ko je tožnik v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z odločbo zavoda za prestajanje kazni zapora zaradi posveta z odvetnikom, sodišče meni, da od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za brezplačno pravno pomoč, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak po vpogledu v obe upravni odločbi.
ZMZ-1 člen 26, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - diskriminacija - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Iz navedb tožnika ne izhaja, da naj bi zatrjevana diskriminatorna dejanja imela zadostno intenzivnost, s katero bi tožniku onemogočila uresničevanje človekovih pravic, da bi to predstavljalo hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1 oz. 28. člena ZMZ-1. Ni vsako diskriminatorno dejanje tudi diskriminacija v smislu preganjanja ali resne škode.
Ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo standardom preganjanja iz 26. člena ZMZ-1 (oziroma resni škodi iz 28. člena ZMZ-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Iz prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da slednji želi pridobiti brezplačno pravno pomoč v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker v skladu z zakonskim določilom to ni mogoče, je odločitev organa, ki je zavrnil tožnikovo prošnjo, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po 5. alineji 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se ne dodeli za nobeno obliko brezplačne pravne pomoči (torej tudi ne za pravno svetovanje) in nobeno fazo upravnega spora (torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi).
Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški - investicijska olajšava - opredmeteno osnovno sredstvo - verodostojna listina
Po presoji sodišča je pravilen zaključek davčnega organa, da osnovnih sredstev, ki jih je tožnik evidentiral v registru osnovnih sredstev, ni mogoče pripoznati iz razloga, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da ni bila mogoča identifikacija oziroma, da niso bila pridobljena na podlagi verodostojnih listin. Davčni organ je pravilno zaključil, da identifikacija konj ni mogoča, prvotna računa pa sta se izkazala kot neverodostojna, zato novo predložena računa ne moreta spremeniti predhodnih ugotovitev davčnega organa.
Tožnik ne razpolaga z listinami, ki bi dokazovale, da je bilo blago odposlano v drugo državo, zaradi česar nima pravice do oprostitve plačila DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1, drugačnih dokazov pa tožnik ni predlagal.
Postopek izreka ukrepa po ZRev-2 je urejen dvofazno, sodno varstvo pa je zagotovljeno proti obema odločbama, vendar proti odločbi, s katero toženka začne postopek za izrek ukrepa, ni posebnega postopka sodnega varstva in se le-ta lahko zaradi morebitnih kršitev določb postopka do njene izdaje izpodbija s tožbo šele v postopku sodnega varstva proti odločbi o izreku ukrepa.
Glede na ugotovljene kršitve in zakonsko podlago je bil po presoji sodišča tožnici zakonito in utemeljeno izrečen preklic pogojnega odvzema dovoljenja in pooblaščeni revizorki odvzeto dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo, izdano za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
V ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba in razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.
ZUreP-1 člen 179, 179/1, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. ZGO-1 člen 2, 2-7, 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnje
Pojem gradnje v smislu 7. točke 2. člena ZGO-1 ne zajema samo gradnje stavbe oziroma objekta kot take (temelji), ampak izvedbo vseh (gradbenih) del, ki so namenjena gradnji objekta, kot je opredeljen v navedeni zakonski določbi.
carina - uvozne dajatve - uvrstitev v tarifni razred - neskladje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Iz 1. točke izreka izhaja, da je finančni organ določil znesek dajatev in zamudnih obresti, ne da bi navedel pravni naslov za naložitev takšnih obveznost. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podrobno navedeni razlogi za uvrstitev blaga FIT - Invado v tarifno oznako 3701 30 00 KN in TARIC - kodo 90, čeprav finančni organ glede tega v izreku izpodbijane odločbe ne pove ničesar. Glede na to, da le izrek odločbe postane pravnomočen in izvršljiv, je potrebno v izreku navesti pravni naslov za naložitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe. Obrazložitev pa ne more nadomestiti nepopolnega izreka.
predhodni preizkus tožbe - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - pravni interes
Tožnika v predmetnem upravnem sporu, glede na predmet izpodbijanja, ki se po vsebini nanaša na skrbništvo nad drugotožnikom (razrešitev skrbnice za posebni primer in postavitev upravnega organa kot skrbnika drugotožnika), s tem, ko je drugotožnik po vložitvi tožbe umrl, ne izkazujeta več pravnega interesa za izpodbojno tožbo, ker izpodbijana odločba za tožnika oziroma prvotožnico in dediče drugotožnika zaradi smrti drugotožnika ne more imeti več nikakršnih pravnih učinkov. Ob navedenem dejanskem stanju bi lahko bil kvečjemu podan pravni interes za ugotovitveno tožbo, za katero pa ni bil podan niti ustrezen tožbeni zahtevek niti ni bil posledično utemeljen in izkazan pravni interes za njeno vložitev. Sodišče v zvezi s tem tožnika ni dolžno pozivati.
ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 95. ZDoh-2 člen 90, 90/4, 90/4-1, 91, 105, 105/3, 105/3-11.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izogibanje davčnim obveznostim - zloraba predpisov - povezane osebe - usklajeno delovanje - objektivni in subjektivni element - obrestna mera
Ne more biti ekonomsko upravičen motiv tožnika pomoč sinu in snahi večinskega družbenika tožnika za nakup stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja, kot to izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja. Z zmanjšanim obsegom naložbenih nepremičnin (zaradi podaje nepremičnine) je tožnik odtujil premoženje (nepremičnino), ki bi sicer lahko bilo vir za ustvarjanje prihodka iz naslova tožnikove dejavnosti. Tožnik je organiziran kot družinska gospodarska družba v družinski lasti in sicer v lasti očeta, matere, sina in hčere. Pretežni lastnik tožnika z odločujočim vplivom je oče, ki je s cesijo (darilo) odstopil (podaril) pretežni del kupnine od prodaje dela poslovnega deleža tožniku svojemu sinu in snahi. S prodajo nepremičnine družbeniku in njegovi zakonski partnerki ter s plačilom kupnine za nakup nepremičnine s cesijo pretežnega dela kupnine od prodaje dela poslovnega deleža tožniku sta tožnik in A.A. omogočila prikrito izplačilo dobička oz. pridobitev napremičnine fizičnim osebam.
Z novelo ZDoh-2V je bila v 90. členu ZDoh-2 dodana nova 6. točka, na podlagi katere se dohodek, ki ga delničar oz. družbenik doseže v obliki izplačane vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe, razen v primeru, ko družba pridobiva lastne delnice prek borze, obdavči kot dividenda v celotnem izplačanem znesku. Namen zakonodajalca je v tem, da prepreči v praksi ugotovljene zlorabe predpisov in zagotovi obdavčitev tovrstnega dohodka po njegovi ekonomski vsebini. Po predlogu navedenega zakona se lahko taka transakcija, kadar je pridobivanje lastnih poslovnih deležev oziroma deležev družbe opravljeno iz utemeljenih poslovnih razlogov in ne z namenom pridobitve ugodnejše davčne obravnave dohodka družbenika, obravnava kot dobiček iz kapitala, če je davčni zavezanec pri davčnem organu preden je družba pridobila lastne delnice oziroma deleže vložil zahtevek za tovrstno obravnavo in je davčni organ ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin transakcije takemu zahtevku ugodil.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ugotovitvena tožba - pravni interes v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je med upravnim sporom izdala in tožniku vročila novo odločbo, s katero je bila odločba, ki jo tožnik izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, odpravljena. Ker tožnik tožbe ni umaknil po prejemu odločbe niti po prejemu poziva sodišča in tudi ne razširil na novi upravni akt, temveč vztraja pri tožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je bila že v upravnem postopku odpravljena, s čimer je doseženo tisto, kar si je tožnik prizadeval doseči s tožbo, tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za ta upravni spor.