prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - dopustni ugovori
V obravnavanem primeru gre za izvršljiv obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, to pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka do njegove izdaje.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi
Šele sklep o izročitvi nepremičnine kupcu predstavlja odločbo, na podlagi katere kupec v izvršilnem postopku originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ne pa že sklep o domiku. Če takšen sklep ni bil izdan, lahko kmetija še vedno izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo.
Tožnica je izpodbijala odločbo Ministrstva za zdravje, s katero ji je z namenom izvajanja ukrepov za preprečitev oziroma zamejitev prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 (COVID-19) med prebivalstvom odredila karanteno od 9. 9. 2020 do 22. 9. 2020, kar pomeni, da tožnica v primeru, če bi sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, svojega položaja po izteku določenega obdobja karantene (po 22. 9. 2020) glede na uveljavljani tožbeni zahtevek ne bi mogla izboljšati.
Ker tožnica tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe ni spremenila ali dopolnila, torej ni zahtevala ugotovitve nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta (ugotovitvena tožba), sodišče pa v tožbi postavljene zahteve na odpravo akta (izpodbojna tožba) ni bilo dolžno obravnavati kot ugotovitvene tožbe, je sodišče tožbo zavrglo.
denacionalizacija - zahteva vlagatelja za doplačilo odškodnine do polne vrednosti podržavljenih nepremičnin - interniranec - pridobitev statusa interniranca
Denacionalizacijska upravičenca sta osebi, ki jima je bilo podržavljeno premoženje in se zato pogoji za ugotavljanje upravičenja do denacionalizacije presojajo glede na njune navezne okoliščine. Ker je sin upravičencev kot eden izmed dedičev po pokojnem očetu - denacionalizacijskem upravičencu imel možnost pridobiti odškodnino od Nemčije glede na 230. člen LAG, ni pravno relevantno, ali je drug sin upravčencev to možnost imel ali ne.
upravni spor - obvezne sestavine tožbe - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je zaradi nepostavljenega tožbenega zahtevka, nedoločenega upravnega akta, ki se izpodbija v upravnem sporu, neopredelitve tožene stranke, pa tudi upoštevaje tožbene navedbe ostala do take mere nepopolna in nerazumljiva, da jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 treba zavreči.
Ker je torej tožnik potrdilo A1, na podlagi katerega je bila določena uporaba slovenske socialne zakonodaje, že pridobil za isto osebo in za obdobje od 30. 3. 2020 do 26. 4. 2020, sodišče ugotavlja, da si svojega pravnega položaja s predmetno izpodbojno tožbo ne more izboljšati, s čimer tožnikov pravni interes za vodenje postopka ni podan.
ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4, 76. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dohodka pravnih oseb - posojilna pogodba - verodostojna listina - navidezni posel - dokazno breme - izvedba dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - subjektivni element - objektivni element - kršitev pravil postopka
Prvostopenjski organ tožniku očita zlorabo predpisov, kot jo opredeljuje četrti odstavek 74. člena ZDavP-2. Po drugi strani pa hkrati tudi ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za navidezne (simulirane) posle, kot jih določa tretji odstavek 74. člena ZDavP-2. Tožniku očita, da so posojilne pogodbe, ki jih je sklenil s tujima družbama navidezne oz. simulirane in da dejansko posojil od tujih družb ni prejel. Posledično meni, da so navidezne tudi obračunane obresti iz naslova teh posojil in jih zato ni priznal kot davčno priznane odhodke v obračunu DDPO za leto 2016. Po povedanem pa ni jasno, na kateri pravni podlagi je davčni organ sprejel izpodbijano odločbo, saj posel ne more biti hkrati navidezen (tretji odstavek 74. člena ZDavP-2) in del davčne zlorabe predpisov (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), saj si učinka medsebojno nasprotujeta.
ZUP člen 66, 67, 129. ZIKS-1 člen 106, 106/7. KZ-1 člen 88.
pogojni odpust - prošnja za pogojni odpust - izjemni pogojni odpust - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust - zavrženje prošnje za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust
Tožena stranka je pri obravnavi tožnikove vloge za pogojni odpust presodila, da vlagatelj ne izpolnjuje enega od zakonsko določenih (vsebinskih) pogojev za izrek pogojnega odpusta (minimalna doba prestane kazni zapora), zato bi o njej morala sprejeti vsebinsko odločitev. Toženka torej zaradi neizpolnjevanja tega pogoja vloge ne bi smela zavreči, temveč kvečjemu zavrniti oz. prošnji ne ugoditi.
kmetijsko gospodarska zbornica slovenije - zbornični prispevek - odmera prispevka - plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - obvezno članstvo - napačna uporaba materialnega prava - sprememba zakona
Glede na to, da tožeča stranka ne dosega zakonsko določenega cenzusa katastrskega dohodka, ni izpolnjen eden izmed pogojev za obvezno članstvo v KGZ. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na določbe prvega odstavka 9. člena ZKGZ, ki je bil veljaven do dne 17. 3. 2008 in je v 1. alineji prvega odstavka določal mejno vrednost katastrskega dohodka kot podlago za obvezno članstvo v KGZ. Ta je v letu 1998 znašala najmanj 20.000 SIT, ta znesek pa se je valoriziral v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (Ur. list RS 26/2008, ZKGZ-B) pa je v 3. členu besedilo 1. alineje prvega odstavka 9. člena spremenil tako, da je besedilo ''v letu 1998 najmanj 20.000 SIT'' nadomestil z besedilom ''v letu 2007 najmanj 167,00 EUR''. V prehodnih in končnih določbah 8. člena je določil, da se članom zbornice, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo v zbornici po tem zakonu, zbornični prispevek za leto 2008 ne odmeri, posledično pa tudi v naslednjih letih v primeru nedoseganja tega dohodkovnega cenzusa zborničnega prispevka ni mogoče odmeriti.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - tek rokov - sodne počitnice / poletno poslovanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP za nujno zadevo, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe (kot procesni rok) v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic oziroma poletnega poslovanja, tj. od 1. 8. do 15. 8. 2020. Ker je tožnica tožbo vložila 25. 8. 2020, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko (kot izhaja iz ovojnice, v kateri je poslala tožbo), torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, je tožba vložena prepozno.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3(d).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za pridržanje - odvzem osebne svobode - objektivni kriterij - postopek odstranitve - zadržanje izvršitve
Domnevo, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, se lahko utemelji na podlagi objektivnih meril. Ker Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v uvodnem delu izrecno določa, da se sme pridržanje izvesti le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, morajo biti kriteriji za domnevo, da je nekdo vložil prošnjo samo zaradi oviranja odstranitve, dovolj določeno opredeljeni v zakonu. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.
Očitno je, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz nobenega podatka v spisu ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1). Poleg tega tožnik tudi ni zatrjeval utemeljenega strahu zaradi resne škode, ki bi mu grozila ob vrnitvi v državo (28. člen ZMZ-1) zaradi namerne odtegnitve določenih socialnih ali drugih temeljnih storitev oziroma dobrin. Trditveno breme v zvezi s tem pa je na tožniku. Drži, da se dejanja resne škode lahko izvajajo tudi preko kršitev 3. člena EKČP, vendar pa mora iti za dejanja, ki niso zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti javnega podpornega sistema izvorne države.
Zatrjevana ekonomska šibkost tožnika brez neke posebne okoliščine, ki bi govorila za njegovo izstopajočo ranljivost in brez izkazanega namernega odtegovanja nujne pomoči, ne spada pod nobenega od omenjenih pravnih okvirov bodisi subsidiarne škode ali zgolj prepovedi vračanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice oziroma Sodišča EU. Tožnik je podal elemente, ki so preveč oddaljeni od zgoraj opredeljenih relevantnih okoliščin glede nečloveškega ravnanja. Tožnik torej ni uspel izkazati, da ima zahtevek, ki ni očitno neutemeljen („arguable claim“) glede pravice iz 3. člena EKČP oziroma 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. V takih okoliščinah tožena stranka tudi nima obveznosti, da bi preverila stanje v izvorni državi z vidika informacij, ki so javno dostopne.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Upoštevajoč celoten opis dogodkov, kot ga je podal tožnik, in njegova samovoljna ravnanja nesodelovanja v postopku, vodi sodišče do zaključka, da je tožnikova neprepričljivost v opisovanju dogajanja v izvorni državi vseeno tako visoka, da ne opravičuje ponovnega začetka postopka za odločanje o mednarodni zaščiti.
Tožena stranka je, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka skliceval poleg razlogov, ki jih je navedel že ob podaji prvotne prošnje, tudi na elemente, ki jih po svoji krivdi predhodno v prvotnem postopku ni navajal oziroma predložil oziroma je na podlagi vseh podatkov v spisu premalo verjetno, da sploh obstajajo, ravnala pravilno.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževan družinski član - posebna olajšava - dejansko preživljanje - pisni sporazum - neobstoj sporazuma
Sporna je uporaba materialnega predpisa, konkretno določbe 114. člena ZDoh -2, ki ureja posebno davčno olajšavo in omogoča, da se rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Sodišče ugotavlja, da med tožnikom in materjo njegovih otrok očitno ni bilo soglasja o tem, kdo bo uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana pri odmeri dohodnine za leto 2016, saj sta tako olajšavo uveljavljala oba.
Vloge za izdajo sklepa o zaupanju v nadaljnjo vzgojo in varstvo, stikih in preživljanju, del katere je zapis, da bo olajšavo uveljavljala mati, ni mogoče šteti za sporazum iz 114. člena ZDoh-2. Oblika sporazuma, s katerim se starša dogovorita, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževana otroka, v določbi 114. člena ZDoh-2 sicer ni določena, vendar pa sodišče meni, da se volja strank v davčnem postopku lahko ugotavlja izključno na podlagi izjav, izraženih v postopku odmere dohodnine, dogovor, sklenjen v obliku sporazuma (izven davčnega postopka) pa je lahko upoštevan le, če je sklenjen v obliki neposredno izvršljive javne listine.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete
Tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko in je celo navajal drugačen datum rojstva, kot v postopku pred toženo stranko, ugotovljene razlike s svojimi predhodnimi izjavami pa ni z ničemer pojasnil, zato so podane okoliščine, ki vzbujajo očiten dvom v tožnikovo istovetnost.
Tretja alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 kot objektivno merilo določa, da je prosilec že imel možnost začeti azilni postopek. Druga objektivna merila v ZMZ-1 niso določena, vendar se tožena stranka sklicuje ravno na navedeno (edino) objektivno merilo.
gradbeno dovoljenje - stranska udeležba - vstop v postopek - pravni interes
Zahteva tožnikov za vstop v postopek, ki je bila zavrnjena z izpodbijanim sklepom, se nanaša na postopek, ki je bil po vložitvi tožbe končan. Če tega postopka ni več, pa tožniki smiselno ne morejo več uveljavljati niti pravice do vstopa vanj, torej tudi ne sodnega varstva te pravice.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - oseba javnega prava
Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev.
Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.
ZNISESČP člen 7, 7/4, 10, 10/3, 10/3/3, 10/4.. ZUP člen 129, 129/1.. Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (2016) člen 2, 2/1, 3, 3/1, 4.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/1, 64, 64/1, 64/1/3.. ZOLMP-1 člen 1, 1/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - nepopolna zahteva - apostilla - verifikacija stare devizne vloge
Glede na določbe Uredbe (EU) 2016/1191 z dne 6. 7. 2016 bo bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tudi presoditi, ali je poziv tožene stranke na dopolnitev zahteve tožeče stranke v zvezi s pooblastilom upravičen. Kot je navedla tožeča stranka, je pooblastilo za zastopanje v postopku verifikacije overil notar v Nemčiji (overjen je torej podpis tožeče stranke na pooblastilu), s tem pa je potrjeno ime (identiteta) tožeče stranke. Po oceni sodišča bi zato lahko šlo za javno listino v smislu Uredbe EU.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo presežka ddv - molk organa - zavrženje pritožbe - stranka postopka
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik v postopku, ki se nanaša na vračilo davka družbi A. d.o.o. - v likvidaciji in v katerem je bila omenjeni družbi izdana odločba, zahteval priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, o čemer bi tekel postopek oziroma bi bilo odločeno v navedenem postopku. V navedenem postopku tožnik tako položaja stranke ni pridobil. Zato je bila tožniku tudi zavržena pritožba zoper odločbo organa prve stopnje z dne 27. 6. 2019, slednje pa je tudi razlog, da tožnik ne more biti legitimiran za vložitev pritožbe zaradi molka organa prve stopnje.
ZUP člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 59/4. ZPP člen 95, 95/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila
V smislu drugega odstavka 59. člena ZUP je posebno pooblastilo za vložitev izrednih pravnih sredstev pooblastilo, ki je dano po zaključku upravnega postopka in gre torej za "drugo" pooblastilo, pri čemer pa mora biti seveda vsebina tega pooblastila taka, da zajema oziroma ne izključuje upravičenja odvetnika, da v imenu in za račun stranke vloži konkretno izredno pravno sredstvo. Pri tem pa po presoji sodišča ni treba, da je tako izredno pravno sredstvo v pooblastilu "izrecno navedeno", kajti zakon to zahteva le za pooblastilo dano osebi, ki ni odvetnik.
Pri tem pa v praksi tudi glede določbe drugega odstavka 95. člena ZPP, čeprav je praksa sodišča različna, vendarle prevladuje razlaga, da določba vložniku izrednih pravnih sredstev nalaga le predložitev novega pooblastila. Zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, bistveno ne varuje stranke pred lastnimi prenagljenimi ali premalo premišljenimi procesnimi dejanji, kar je temeljni namen določbe drugega odstavka 95. člena ZPP. Potem, ko je postopek pravnomočno končan, za vsa procesna dejanja, ki jih še lahko opravi, odvetnik novo pooblastilo potrebuje samo za vložitev izrednih pravnih sredstev. Novo pooblastilo je potemtakem hkrati tudi posebno.