V skladu s prvim odstavkom 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pa pomeni, da mora predložiti konkretno izvedensko mnenje oziroma študijo v upravnem postopku. V tem primeru je treba namreč upoštevati jezikovno razlago 65. člena ZGO-1, ki je jasna zakonska določba, da morajo biti trditve strank, ki gradnji nasprotujejo, podkrepljene z listinskimi dokazi, ki jih morajo predložiti stranke same. Postavitev posebnega izvedenca v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja tako ni predvidena.
davčna izvršba - zastaranje terjatve - pretrganje zastaralnega roka
Poziv za plačilo predstavlja potrebno dejanje namenjeno izvršitvi in izterjavi davka in je tako v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek petletnega zastaralnega roka, saj je tovrstno ravnanje pristojnega organa šteti za uradno dejanje organa, ki je pretrgalo relativni zastaralni rok.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak. Prav tako od tožnika ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje.
ZKP člen 128, 128/1, 128/2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - lex specialis - pristojnost za odločanje
Tožnik zahteva dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je že presodilo, da pravno podlago za to daje 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima opravičen interes (prvi odstavek) in ga izkaže pred pristojnim organom (drugi odstavek). Ta zakon torej ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem tudi tem postopkom ter pravicam oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. To pomeni, da 128. člen ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka.
Za odločanje o dostopu do te informacije je specialna pravna podlaga v 128. členu ZKP, zaradi česar tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po drugem odstavku 128. člena ZKP namreč dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi.
molk organa - mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje - rok za izdajo odločbe
Rok, ki ga je določilo sodišče za izdajo odločbe, je že potekel, kot tudi dodatni 7 dnevni rok za izdajo odločbe, ki ga je zahteval pooblaščenec tožnika, in ker so bile procesne predpostavke za vložitev že druge tožbe zaradi molka organa s tem v celoti izpolnjene, je tožba utemeljena.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - zamudne obresti - sklep o odpustu obveznosti - prednostne terjatve
Zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožnici.
stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke v postopku - plačnik davka - davčni zavezanec - obračun davčnega odtegljaja - pravica do izjave
V obravnavanem primeru gre za odmero dokončnega davka, ki se po določbah zakona (131.a in 312. člen ZDoh-2) ne všteva v letno davčno osnovo, kar po presoji sodišča pomeni, da pravna korist tožnikov glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se z njo, ker gre za dokončen davek, odloča tudi o pravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnikov kot zavezancev za dohodnino. Glede nje pa tožnikom, udeležba v postopku, vključno z ustavno varovano pravico do izjave, ne bo omogočena v postopkih odmere dohodnine oziroma postopkih obnove odmere dohodnine.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 določen 8-dnevni rok za pritožbo se je iztekel v četrtek, dne 14. 3. 2019, tožnica pa je pritožbo poslala priporočeno v petek, 15. 3. 2019. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).
Tožnica pravico do družinske invalidnine uveljavlja na podlagi določb ZVojI, ki opredeljuje upravičence do varstva po temu zakonu in določa sistem pravic, pri čemer pa je zakon ureditev določenih podrobnosti prenesel na podzakonski predpis, konkretno Pravilnik o opredelitvi pogoja za preživljanje družinskih članov. Slednji tako ne ureja nekih novih pogojev, ki jih zakon ne določa, prav tako ne spreminja pogoja, ki ga določa zakon, ali ureja drugače, kot to izhaja iz namena zakona, pač pa navedeni zakonski pogoj (pogoj preživljanja) zgolj opredeljuje (z določitvijo finančnega cenzusa) in je torej izvedbene narave.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta niso razvidni razlogi oziroma kriteriji, na podlagi katerih so ocenjevalci (kot je razvidno iz upravnega spisa, je tožnico v okviru pred-selekcijskega postopka ocenilo 10 ocenjevalcev) dodelili posamezno število točk, katerih skupni seštevek in izračun povprečja predstavlja končnih 13 točk. Sicer je navedeno, da je način ocenjevanja opredeljen na spletni strani www.startup.si, vendar se sodišče glede tega strinja s tožnico, da gre za zelo splošno, neoprijemljivo utemeljitev brez natančne obrazložitve.
Tožnica je v tožbi (kot tudi že predhodno v razpisni dokumentaciji in v predstavitvi izdelka) navedla, da v treh letih po natančnem pregledovanju svetovnega trga ni našla nobene omake, primerljive njenemu izdelku. Ker se toženec glede tega ni opredelil oziroma je zgolj pavšalno navedel, da podobne (tudi naravne) burger omake že obstajajo, ni pa jih konkretno naštel, sodišče šteje tudi ta zaključek za pavšalen in nemožen preizkusa.
Razen navedbe določb predpisov, obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov o ugotovljenem dejanskem stanju, niti navedbe dokazov, niti razlogov o tem, kateri dokazi so bili odločilni za sprejetje odločitve, prav tako tudi nima razlogov, zakaj je dejansko stanje narekovalo takšno odločitev. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije, ali je država, iz katere je vstopil, uvrščena na seznam držav z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID-10 (rdeči seznam), kdaj je in kje je tožnik prestopil mejo in tudi ali je uveljavljal katero izmed izjem, ko se karantena ne odredi. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti.
ZKme-1 člen 54. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 104.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - sprememba obveznosti - prošnja za podaljšanje roka - pravočasnost vloge
Tožnik je zahtevo za podaljšanje roka za prvi zahtevek za izplačilo sredstev vložil prepozno, ker jo je vložil po poteku roka za vložitev prvega zahtevka za izplačilo sredstev.
Določbe 54. člena ZKme-1 ne urejajo podaljšanje procesnega roka, temveč omogočajo spremembo roka, določenega v odločbi o pravici do srestev. V primeru neupoštevanja roka za vložitev zahtevka za izplačilo stranka izgubi pravico zahtevati izplačilo sredstev, posledično to pomeni, da lahko na podlagi 54. člena ZKme-1 zahteva spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, le pred potekom tega roka.
ZDKG člen 2, 2/1, 2/2, 2/2-1, 2/2-2, 2/2-3, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/2. ZUS-1 člen 28, 47.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - boniteta - obseg zaščitene kmetije - uradni podatki zemljiškega katastra - rok za vložitev tožbe - predhodno vprašanje
Organ je preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo opravil na podlagi vloge vlagatelja stranke z interesom B. B. in torej ne po uradni dolžnosti, prav tako preveritve ni opravil na podlagi drugega odstavka 5. člena ZDKG-A. Zakon (tj. ZDKG) namreč nikjer ne izključuje možnosti, da se pogoji za določitev zaščitene kmetije ne morejo (ponovno) preveriti, če se spremenijo podatki (v zemljiški knjigi ali zemljiškem katastru).
V primeru preveritve pogojev za zaščito kmetije ne gre za upravljanje in razpolaganje z dediščino, temveč za dodelitev statusa premoženja, ki je predmet dedovanja, zato gre pravica predlagati preveritev, ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščito tudi le posameznim dedičem.
karantena - nalezljive bolezni - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije, ali je država, iz katere je vstopil, uvrščena na seznam držav z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID-10 (rdeči seznam), kdaj je in kje je tožnik prestopil mejo in tudi ne, ali je uveljavljal katero izmed izjem, ko se karantena ne odredi.
Sodišče nima zakonskega pooblastila za to, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi temu ni tako, zato sodišče zaključuje, da tožba ni sposobna za obravnavo.
Stranka v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, nastopi pravna posledica, ki je v tem, da se vložena tožba s sklepom zavrže.
davek na dodano vrednost (DDV) - račun - verodostojna listina - zaslišanje priče - davčna zloraba
Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Pojasniti mora le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati. Dodatno pa je drugostopenjski organ tudi s tem, ko je navedel, da dokazi z zaslišanjem prič na pravilnost sprejete odločitve v obravnavani zadevi ne bi mogli vplivati, opravil nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 11, 11/2, 11/2-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene navedbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in posledično ne vsebuje tudi nobene presoje dokazov, niti ne vsebuje razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, saj izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožniku odrejena karantena. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih ugotovitev glede tožnikovih ugovorov glede izpolnjevanja pogojev za obstoj izjeme iz 1. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah in v notranjosti Republike Slovenije. Ker ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da se ne more presoditi, ali je zakonit ali ne, je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik 8. 9. 2020 samovoljno zapustil azilni dom in se tja ni več vrnil. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3, 84/2. ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje prosilčeve istovetnosti - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost
Tožnik ima prav, ko trdi, da dejstvo, da ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko, ne zadostuje za očiten dvom v njegovo istovetnost v smislu navedene določbe ZMZ-1, vendar pa v obravnavani zadevi toženkina presoja ne temelji le na tej okoliščini. Toženka namreč, kot povedano, dvom v tožnikovo identiteto opira tudi na nekonsistentnost njegovih navedb o možnostih pridobiti osebni dokument od sorodnikov v izvorni državi ter na različno navajanje tožnikovega imena in priimka ter rojstnega datuma.
Glede na nesporne okoliščine, to je, da je azilni dom v preteklosti že zapustil in da namerava pot nadaljevati v Italijo, pa je pravilna tudi toženkina presoja, da je pri tožniku podana begosumnost, ki opravičuje izrek ukrepa po drugem odstavku 84. člena ZMZ-1 v zvezi s tretjo alinejo prvega ostavka istega člena ZMZ-1.