Po presoji sodišča je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov kot strogo zavarovane živalske vrste ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/3, 10, 26. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti - implementacija direktive
V primerih ko gre za odvzem osebne svobode in ne zgolj za omejitev gibanja, ni nobene zakonite podlage, da tožena stranka izpodbijani akt še naprej obravnava zgolj kot omejitev gibanja, kajti to lahko vodi do sistemskih pomanjkljivosti pri zagotavljanju varstva človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji, ki jim je odvzeta prostost.
Slovenski zakonodajalec je pogoj iz prava EU o tem, da mora obstajati "nevarnost pobega", prenesel v notranji pravni red tako, da je določil višji dokazni standard, in sicer, da mora biti ta nevarnost pobega "utemeljena", dodatno pa je v določbi člena 2(31) ZMZ-1 opredelil pojasnjevalno določbo, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče "utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila."
Slovenski zakonodajalec ni v notranji pravni red prenesel določbe člena 8(4) Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev), ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Tega slovenski zakonodajalec ni naredil kljub izrecni obveznosti po Direktivi o sprejemu 2013/33/EU, ki pa se v določilu člena 8(4) ne more uporabljati neposredno.
Ker je tožnik sam v celoti povzročil, da je podvržen ukrepu pridržanja, dejstvo, da zakonodajalec ni prenesel omenjene določbe sekundarnega prava EU v tem konkretnem primeru ne more biti razlog za nezakonitost ukrepa pridržanja.
Ker v pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ni dovoljeno poseči pod nobenim pogojem in ker se je na zaslišanju izkazalo, da je problem režima pridržanja v konkretnem primeru v elementu možnosti enourne telesne aktivnosti na prostem, ki jo je zelo verjetno dejansko tudi možno zagotoviti za pridržane v omenjenem objektu, je izpodbijani ukrep v tem delu nezakonit z vidika 4. člena Listine.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče šteje, da tožena stranka v postopku ni mogla upoštevati zatrjevanega „novega dejstva“ v zvezi s tožnikovim slabim duševnim stanjem, saj ga je tožnik uveljavljal šele v tožbi (ne da bi navedel, zakaj ga predhodno brez lastne krivde ni mogel uveljavljati pred toženo stranko v postopku v zvezi z njegovim drugim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, čeravno naj bi se samopoškodoval po lastni izjavi že v času pred podajo prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka), saj to ni bilo zaznavno glede na njegove izjave. Sodišče pa presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, tega „novega“ dejstva pa tožnik predhodno ni uveljavljal v za to predpisanem postopku, ni pa navedel razlogov, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel storiti, ti razlogi pa so takrat že obstajali. Poleg tega sodišče še pripominja, da zatrjevano slabo duševno stanje, ki naj bi se pri tožniku razvilo šele po odhodu iz izvorne države, zaradi nahajanja tožnika v zaporu in nato v Centru za tujce, medtem ko je njegova žena v Nemčiji, očitno glede na izjavo tožnika z dne 18. 6. 2020 tudi ni posledica razlogov, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo. In ravno zaradi povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito se v skladu s 65. in 64. členom ZMZ-1 presoja pomembnost novih dejstev (in dokazov).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - subjekt preganjanja ali resne škode
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje zgolj trditev o o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi da država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Tudi po mnenju sodišča prosilki ni mogoče dodeliti BPP za postopke, ki nimajo verjetnih izgledov za uspeh, zgolj zato, da bi izčrpala vsa pravna sredstava v matični državi in imela s tem možnost vložiti pravno sredstvo na ESČP.
tožba v upravnem sporu - akt poslovanja občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka pri sklepanju najemnih pogodb glede prodajnega prostora na tržnici nastopa kot samostojni gospodarski subjekt in v tem okviru sprejema akte poslovanja. Aktov poslovanja pa ni moč šteti za ''upravne odločbe'', saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava. Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
ZON člen 104, 104/1, 104/2, 104/6. Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (2008) člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 38, 39, 43.
presoja sprejemljivosti posega v naravo - krajinski park - prepoved škodljivega ravnanja - mnenje zavoda za varstvo narave - varstveni režim
Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja tudi za agromelioracije, za katere niso bili ocenjeni njihovi vplivi na varovana območja v postopkih presoje sprejemljivosti na nivoju planov. Če torej presoja ni bila opravljena v postopku sprejema plana, se lahko izvede tudi v postopku izdaje dovoljenja za posege v naravo. V obravnavanem primeru bi se torej presoja sprejemljivosti posega v naravo opravila v postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo, vendar le, če bi do tega postopka sploh prišlo, tj. če nameravanega posega ne bi prepovedoval že sam predpis.
EZ-1 člen 112, 112/1, 116, 116/1 117, 119, 119/1, 120, 120/1, 120/6, 130, 130/3, 406, 406/1. URS člen 155, 155/1.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - stroški - odjem električne energije - neupravičen odjem električne energije - obračunavanje omrežnine - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Oskrba z elektriko se zagotavlja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do sistema. Uporabnik sistema je dolžan za uporabo sistema elektrike plačati omrežnino, ki je eden izmed virov, namenjenih pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterjev. Upravičene stroške elektrooperaterjev, omrežnino in druge vire za pokrivanje teh stroškov določi tožena stranka v regulativnem okviru, kot regulator na področju energije.
Tožeča stranka je v izračunu nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja kot eno od postavk upoštevala tudi stroške neupravičenega odjema, torej stroške, ki jih je opredeljeval Akt 2016, medtem ko jih Akt 2018 več ne pozna. Sodišče soglaša s toženo stranko v odgovoru na tožbo, da stroškov napačnih meritev, ki jih prav tako uveljavlja tožeča stranka, niti prej veljavni Akt 2016 niti sedaj veljavni Akt 2018 nista uvrščala med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, niti pri teh stroških ne gre za neupravičen odjem.
Prvi odstavek 155. člena Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Akt 2018 je splošni akt, kot to določa drugi odstavek 116. člena EZ-1, kar pomeni, da tudi zanj velja opisana prepoved povratne veljave; ker pa ni zakon, pa tudi sicer ne more urejati učinka njegovih posameznih določb za nazaj.
Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 z dne 4. junija 2007 o odprtju in upravljanju tarifnih kvot Skupnosti v sektorju za perutnino s poreklom iz Brazilije, Tajske in drugih tretjih držav točka 7. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo člen 14, 14/1, 14/6, 50. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2, 2/2. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 3.
Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve utemeljeno opozoril na že sprejeta stališča Sodišča EU glede tolmačenja pojma "višje sile". Evropska komisija je že v oktobru 1988 sprejela definicijo koncepta višje sile v evropskem kmetijskem pravu (Obvestilo C(88) 1696), tako da je pojasnila, da se višja sila ne omejuje le na popolno nezmožnost izvršitve obveznosti, pač pa mora biti razumljena v smislu neobičajnih okoliščin, ki so zunaj nadzora uvoznika in se jim kljub skrbnosti ne more izogniti oziroma se bi jim lahko izognil le s prekomernimi žrtvami. Sodišče EU se je do koncepta "višje sile" opredelilo v kasnejših sodbah, na katere se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje drugostopenjski organ. Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da tožeča stranka v svoji zahtevi za preklic uvoznih dovoljenj in za sprostitev varščine ni izkazala subjektivnega elementa za priznanje višje sile, to je, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi obveznost po uvoznih dovoljenjih izpolnila, ne da bi bili ukrepi, ki bi jih pri tem uporabila, prekomerni. Dokazno breme je bilo na tožeči stranki, kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, vendar pa je zgolj splošno in nekonkretizirano opisovala okoliščine svojih prizadevanj. Neizkazana zatrjevanja pa tudi po presoji sodišča obstoja subjektivnega elementa višje sile ne dokazujejo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - nelegalna gradnja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - dvom - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov samo po sebi ne zadostuje za izrek ukrepa omejitve gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Na naroku za glavno obravnavo tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko, temveč je trdil drugače kot v postopku pred toženo stranko, da potnega lista ni nikoli imel, ugotovljenih razlik s svojimi predhodnimi izjavami o tem v postopku pred toženo stranko pa ni prepričljivo pojasnil. Po oceni sodišča opisane okoliščine vzbujajo očiten dvom v tožnikovo istovetnost, saj je tudi sodišče v njegovi izpovedi našlo nedoslednosti oziroma nasprotja z njegovimi predhodnimi navedbami, kar nedvomno utemeljuje dvom o tem, ali je tožnik tista oseba, za katero se predstavlja.
Tožnikovo ravnanje in način, na katerega je zapustil Slovenijo, očitno kaže na to, da ima namen zapustiti Slovenijo in bo tako ravnal tudi v prihodnosti, kar pomeni, da je pri tožniku podana utemeljena nevarnost pobega in da je izpolnjen tudi zakonski pogoj iz 2. točke 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
ZVO-1 člen 54, 54/1, 54/2, 54/2-6, 53, 53/1 58, 58/2, 58/2-3, 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 142, 142/2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 9, 9/2.
Osebi, ki zatrjuje, da je vplivno območje v poročilu o vplivih na okolje napačno določeno, je treba dopustiti, da se tega postopka lahko udeležuje v smislu 43. člena ZUP.
Določbo tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 je treba razumeti kot posebno procesno določbo glede na določbe ZUP, ki jo je zato treba uporabiti namesto določb ZUP le za osebe, za katere velja zakonska domneva o pravnem interesu. To pomeni, da je nepravilno toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - litispendenca - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020, zato je sodišče tožbo zavrglo.
Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (2015) člen 10. ZUP člen 260, 260-5, 268, 268/2.
V fazi predhodnega preizkusa formalnih pogojev za obnovo postopka se presoja le verjetna izkazanost okoliščin, na katere upravni organ opira svoj sklep za obnovo postopka, ne presoja pa se utemeljenost konkretnih dejstev in okoliščin, ki bodo, če bodo v obnovljenem upravnem postopku tudi dokazne, vplivale na morebitno spremembo odločbe. Tožeča stranka bo tako v obnovljenem postopku lahko dokazala, da njene navedbe v prijavi niso neresnične, da je upoštevanje plačanega DDV v strošek končnega odjemalca energije pravilen in da upravičujejo njeno uvrstitev tožeče stranke na seznam upravičencev.
ugotovitve o konkretnem primeru - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do svobodne izbire odvetnika - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Tožnica je za zastopanje v zadevi suma kršitve ZIntPK pooblastila odvetniško družbo, ki je v istem času opravljala storitve za javni zavod. Ker tožnica temu, da je odvetniško družbo pooblastila za to storitev in niti temu, da je odvetniška družba v tem času zastopala javni zavod, v tožbi ne ugovarja, je med strankama nesporno, da je izvršila tisto dejanje, ki ji ga toženka očita kot kršitev.
Toženkina razlaga, da v okoliščinah, ko imata uradna oseba in oseba, katere predstavnik je, istega odvetnika, obstaja možnost nasprotja interesov, je razumna in logična. To še posebej velja, kadar gre za zastopanje uradne osebe v postopku, ki se tiče opravljanja njene funkcije v javnem zavodu. Ker tožničino ravnanje tako predstavlja (vsaj možno) nasprotje zasebnega in javnega interesa, je bila na njeni strani tudi dolžnost, da se takemu (možnemu) nasprotju interesov izogne.
ZAID člen 7, 8, 56, 56/1, 58, 58/3, 67. URS člen 49, 155.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - ustavna pravica do svobode dela - načelo zakonitosti - ustavnost zakonske ureditve
Z uveljavitvijo ZAID se je zahtevana strokovna izobrazba za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja geodetske stroke zvišala. Z zakonom se je torej spremenil pogoj temeljne izobrazbe, predpisane za vpis v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Zakonodajalec je v 56. členu ZAID pridobljene pravice po ZGeoD-1 in ZEN prenesel le tistim posameznikom, ki so z dnem uporabe ZAID bili vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev in v imenik geodetov v skladu z določbami ZGeoD-1, in imajo opravljen strokovni izpit iz geodetske stroke ter izpit za izvajanje geodetske dejavnosti. Zakonodajalec je torej zagotovil kontinuiteto dela le za v imenik IZS vpisane pooblaščene inženirje, ki niso več izpolnjevali pogojev za opravljanje tega dela.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev - utemeljena nevarnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Enake osebne podatke je navajal tudi pri zaslišanju na glavni obravnavi, zato sodišče ne dvomi v njegovo istovetnost in ugotavlja, da ta razlog za omejitev gibanja ni podan.
Tožnik je kljub zagotovitvi, da ni zapustil Azilnega doma, le-tega že zapustil in da obstaja utemeljena nevarnost, da to lahko ponovno stori in bi iz Azilnega doma pobegnil še pred ugotovitvijo dejstev, ki so pomembna za odločitev. Tožnikove navedbe in dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom in ponovno onemogočil pristojnemu organu, da zaključi postopek mednarodne zaščite.
ZUS-1 člen 24, 36, 36/1, 36/1-2. ZMZ-1 člen 70, 70/2, 84, 84/6.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi - očitna pomota - prepozna tožba
Očitna pomota, ki jo je storila pooblaščenka tožnika, ki je svetovalka za begunce in odvetnica, s tem ko je pravilnim prilogam tožnika priložila napačno tožbo, ki se je glasila na drugega tožnika, ni opravičen razlog. V obravnavani zadevi pa gre za napako tožnikove pooblaščenke. Po ustaljeni sodni praksi pa napake, ki nastanejo v sferi odvetnika in niso posledica njegovega poslovanja, niso opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Tožba je vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo.
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa, ki jo oblikujejo tako pravno relevantna dejstva kot tudi uporaba in razlaga pravnih norm, na katere upravni organ opre svojo odločitev.