ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1. ZDavP-2 člen 156.
upravni akt - opomin - nedovoljena pritožba
Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke, ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno. Zoper opomin, ki ni nič od navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
davek od dohodkov pravnih oseb - dokazovanje - dokazno pravilo - dokazno sredstvo - davčno (ne)priznani odhodki
Z davčnega vidika je pri presoji, ali so bili odhodki potrebni za pridobitev prihodkov, odločilno, da gre za odhodke, ki so po namenu poslovanja usmerjeni v ustvarjanje prihodkov gospodarske družbe, pri tem pa se ne upoštevajo le tisti odhodki, kjer ugotovljena dejstva okoliščine iz drugega odstavka 29. člena ZDDPO-2 kažejo na to, da niso bili potrebni za pridobitev prihodkov, torej da iz ugotovitve dejanskega stanja izhaja, da niso bili uporabljeni s ciljem ustvarjanja prihodkov te pravne osebe. Okoliščine, da gre za odhodke, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodke, ki imajo značaj privatnosti, ali odhodke, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, je torej treba vrednotiti kot vidike, ki lahko kažejo na to, da določeni odhodki v navedenem smislu niso bili potrebni za pridobitev prihodkov, kar pa je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru.
Poleg možnosti dokazovanja z verodostojnimi listinami obstaja po sodni praksi tudi možnost dokazovanja odhodkov z drugimi ustreznimi dokaznimi sredstvi, in to kljub temu, da je verodostojna listina sicer primeren, lahko celo primaren dokaz za izkazovanje obstoja določenega odhodka, saj ni edini dokaz, ki bi tak odhodek lahko dokazala. Glede na navedeno v davčnem postopku po presoji sodišča ni bilo utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič X.X. in T.T., s katerim je tožnik želel dokazati dejansko izvršitev zaračunanih storitev in s tem verodostojnost prejetih računov, ki so bili podlaga za knjiženje spornih odhodkov.
Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.
ZKZ člen 7, 7/1, 107. ZKme-1 člen 141, 174, 175, 175/1. ZŽiv člen 23, 23/1, 109.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem - namenska raba zemljišč
Členi 3 do 3 ea ZKZ sicer res dopuščajo možnost graditve posameznih objektov na posameznih zemljiščih, vendar morajo biti ti grajeni v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti, kjer se nahajajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev toženke, da nakupa vitaminov, mineralov, antioksidantov, beljakovin, kvalitetnejše hrane, posebnih čevljev in ustreznega vozila, ni mogoče šteti kot opravičenih stroškov v smislu 22. člena ZBPP, je v nasprotju z drugo in sedmo alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razpolaganje z nepremičnino - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju
Veljavni (novelirani) šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, se nanaša (le) na podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so jih dolžni dati o svojem materialnem položaju prosilec in njegovi družinski člani, to pa so podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - ureditev meje - parcelacija
Iz podatkov spisov izhaja, da je bil v okviru postopka razlastitve izveden postopek za ureditev mej in parcelacije.
Ta odločba je bila predmet upravnega spora, Upravno sodišče je o tožbi tožnika zoper to odločbo odločilo s sodbo, s katero je tožbo zavrnilo. Na dan izdaje sodbe je odločba postala tudi pravnomočna.
Torej je bil v postopku razlastitve potek ceste v naravi že pravnomočno ugotovljen. Zato sodišče tožbenega ugovora, da cesta v naravi ne poteka tako, kot to izhaja iz Odloka o kategorizaciji občinskih ceste, kot to zatrjuje MOL, oziroma kot to izhaja iz ortofoto posnetkov, ne sprejema in ga zavrača kot neutemeljenega.
Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 10. 2. 2020 odločal o ničnosti odločbe z dne 20. 6. 2019, kar pomeni, da je lahko v tem postopku odločil (le) o tem, da sporno odločbo izreče za nično deloma ali v celoti oziroma da tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti zavrne (drugi in četrti odstavek 280. člena ZUP). Ni pa imel podlage, da bi lahko v postopku za izrek ničnosti odločbe tudi sam po uradni dolžnosti na podlagi pooblastil iz pritožbenega postopka (tretji odstavek 251. člena ZUP) dopolnjeval izrek že pravnomočne odločbe z dne 20. 6. 2019 na način, kot izhaja iz druge povedi v 2. točki izreka odločbe z dne 10. 2. 2020.
Prvi tožnik ni izkazal pravnega interesa, zakaj ponovno vlaga tožbo v upravnem sporu, ki ga je zoper isti izpodbijani akt že sprožil 15. 12. 2019 in se pred naslovnim sodiščem že vodi. Navedeni cilj (pridobitev pravne podlage za terjanje odškodnine) bo lahko (ob domnevi, da predhodno vložena tožba izpolnjuje vse procesne predpostavke in jo bo sodišče lahko obravnavalo) dosegel že v predhodno sproženem upravnem sporu. To pa pomeni, da si s to tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja in sodišče zato njegove tožbe ne more vsebinsko obravnavati iz tega razloga.
Potrdilo, ki ga je drugi tožnik priložil, in ki po vsebini izkazuje, da je drugi tožnik kot arhitekt opravil strokovni izpit, nima nikakršne zveze s pravniškim državnim izpitom, ki je pogoj za zastopanje strank v upravnem sporu. Zato drugi tožnik ne more nastopati kot pooblaščenec prvega tožnika v upravnem sporu (ne glede na zastopanje pravne prednice prvega tožnika in nato prvega tožnika v upravnem postopku), za kaj drugega (npr. da nastopa kot soskrbnik prvega tožnika v času njegove bolezni in da je opravil ''rigoroz'' pred Ministrstvom za pravosodje) pa ni predložil nobenih dokazov. Tožbe tako tudi ni vložila upravičena oseba in jo je treba zavreči še iz tega razloga.
ZUP člen 214. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 73.
Drugostopni organ obrazložitve prvostopnega organa ni dopolnil, ne v svojem aktu ne v odgovoru na tožbo. V odgovoru na tožbo toženka navaja, da je bila tožniku v preteklosti že večkrat izdana odločba za vračilo sredstev, kjer je bil seznanjen z načinom vračila sredstev v primeru zmanjšanja vstopnih površin, vendar s tem dolžne obrazložitve spornih preglednic v izpodbijani odločbi ni podala. Izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožeča stranka mora tožbo tudi lastnoročno podpisati, če izjavi, da se bo v tem sporu zastopala sama, prav tako mora biti vložena v slovenskem jeziku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - pravni interes
Tožnik v postopku ni z ničemer izkazal neposrednega pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti navedene pogodbe, kar je pravilno ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožnik bi torej moral v postopku izkazati neposreden pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe, česar pa tudi po presoji sodišča ni izkazal. Na prosilcu je namreč dokazno breme, da izkaže okoliščine, da bo s tožbo uspešen.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Obe policijski prijavi sta sicer novi dejstvi, ki pa sta obstajali že v času tožnikovega bivanja v izvorni državi. Na izrecno vprašanje uradne osebe tožniku, zakaj tega razloga ni navedel že prej, je povedal, da je, tako kot ostali prosilci za azil, navajal ekonomske razloge in revščino. Ni vedel, da je pomembno navesti prave razloge. To je izvedel šele v Centru za tujce po tem, ko je prejel negativno odločitev o svoji prošnji. Takšno pojasnilo je tožena stranka pravilno zavrnila kot neprepričljivo ter zlasti neopravičljivo. Tožnik torej tudi po mnenju sodišča ni izkazal, da tega razloga ni mogel uveljavljati že v času prvega postopka (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - odstop - splošni pogoji poslovanja - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Za konkretni sodni postopek je pomembno le, da je tožnik od naročniških razmerij odstopil, kar med strankami ni sporno, zato je v skladu z določbami Splošnih pogojev, s katerimi je bil ob sklenitvi naročniških razmerij seznanjen, kar med strankami tudi ni sporno, operaterju zavezan poravnati strošek izvedbe preklica pogodbe (prvi odstavek 23.a člena Splošnih pogojev).
ZUP člen 43, 275, 279. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - pravni interes - stranski udeleženec
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe Upravne enote Kamnik, takšnega položaja pa mu ne daje tudi zakon. Tožnik se v zvezi z utemeljevanjem aktivne legitimacije sklicuje na položaj nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja po prvem odstavku 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-86/2019-2 z dne 11. 4. 2019. Vendar v obravnavanem postopku ne gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem bi tožnik varoval javni interes. Sporno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ), v katerem kot stranski udeleženci lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, zato se tožnik na status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, kot podlago aktivne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva – odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, mimo določbe 275. člena ZUP, ne more sklicevati.
Sodišče soglaša s toženko, da tožnikov status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ni zakonsko priznana podlaga za priznanje aktivne legitimacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti ob vložitvi predloga za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Ker tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi moral izkazati svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku, status stranskega udeleženca, kar pa z navedbo hipotetične situacije, primera nesreče (enak primer ponavlja v tožbi) ni izkazal, torej ni izkazal neposrednosti pravne koristi (drugi odstavek 43. člena ZUP), zato sodišče soglaša s toženko, da ni uspel izkazati aktivne legitimacije v smislu 280. člena ZUP.
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zato so nerelevantni vsi razlogi, ki jih tožnik v zvezi z razlogi za izrek odločbe za nično navaja. Na podlagi 37. člena ZUS-1 je sodišče dolžno paziti na ničnost odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni ugoditev tožbi, ki prestane predhodni preizkus (podanost procesnih predpostavk). Tega preizkusa pa ta tožba v tem delu ni prestala.
V uvod odločbe ne spada navedba vseh zakonov in podzakonskih aktov, na podlagi katerih organ v zadevi odloča. Pa tudi sicer kršitev določbe 212. člena ZUP ne pomeni kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP.
Organ je pravilno uporabil materialni predpis, ko je za vsak objekt na parceli, v soodvisnosti s stavbnim zemljiščem, ki objektu pripada, tožniku izdal odločbo, saj gre za, glede na nesporno število treh objektov, za tri obveznosti plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje in posledično tri upravne zadeve (glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 13/2017 z dne 1. 3. 2017).
ZNISESČP člen 1, 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek
V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena točke ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH. Na sprejem teh predpisov niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve utemeljena tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti in tehničnih možnosti, saj imata ustrezno podlago v okoliščinah, ki jih ZIS določa v prej navedeni določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja oziroma ne zatrjuje, da ukrepa tehnično ne bi mogla izvesti ali da bi drug ukrep omejitve dostopa do spletnih strani - z bistveno podobnimi predvidenimi učinki - bil zanjo manj obremenjujoč ali z manj stranskimi učinki.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - neizplačane devizne vloge
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH, varčevalcu onemogoča od Republike Slovenije terjati poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
V obravnavanem primeru, v katerem so dejanske okoliščine enake, pa podružnica B. oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za protiustavnega. Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke. Na sprejem teh predpisov namreč niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.