davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko je pritožbeni organ I. točko izreka odmerne odločbe odpravil, po mnenju sodišča ni izdal upravnega akta, ki bi lahko postal dokončen. Po presoji sodišča je napačno stališče toženke, da je odločba Ministrstva za finance DT-499-16-99/2016-6 z dne 2. 6. 2017 glede točke I. izreka odmerne odločbe postala dokončna. Glede na dejstvo, da je pritožbeni organ odpravil točko I izreka odmerne odločbe, ni s tem v ničemer oblikoval ali spremenil pravnega položaja tožnika in tudi ni ugotavljal pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato odločitev pritožbenega organa o odpravi točke I izreka odmerne odločbe ni upravni akt in ne more dobiti učinka materialne dokončnosti oziroma pravnomočno urejenih upravopravnih razmerij.
Pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja pomeni, da mora uradna oseba stranki na njeno zahtevo predstaviti svoje videnje dejanskega, posledično pa tudi pravnega stanja zadeve, v tem okviru pa ji tudi predstaviti pričakovano odločitev. Brez takega ravnanja uradne osebe načelo zaslišanja stranke nima pravega pomena, saj se stranka nima o čem izjaviti oziroma ne ve, o katerih relevantnih dejstvih lahko poda svojo izjavo. Kršitev te obveznosti pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Ker organ v obravnavani zadevi ni ravnal tako, pač pa se je zgolj splošno skliceval na povzetek zakonskega besedila, vloge Računskega sodišča in vire AJPES in spletno stran tožnice, je bila tožnici kršena pravica do kontradiktornosti postopka, pravica do obrambe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka v skladu s 3. točko drugega odstavka 247. člena ZUP.
Tožnik je svoj položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku pridobil na podlagi vknjižbe svoje hipoteke. Sedaj, ko le-te nima več (kar tudi ni sporno), njegov pravni interes za vložitev te tožbe ni več podan.
Glede tožnikovega sklicevanja na položaj družbenika razlastitvenega zavezanca sodišče sodi, da tudi ta okoliščina ne more vplivati na tožnikov pravni interes, saj razlastitveni zavezanec ni več lastnik predmetnih nepremičnin, zato tožnikov pravni interes tudi v tem smislu ni več podan.
legalizacija dela objekta - prizidek - namen zakona
Iz predloga k določbi 117. člena GZ (in kar kot splošno izhaja tudi iz predloga k ostalim določbam v V. poglavju zakona) izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)). Temu nasprotno stališče (torej stališče organa) bi pomenilo, da je celotni objekt (postal) nedovoljen objekt (nelegalen oziroma neskladen objekt). Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem te določbe nedvomno ni zasledoval.
Višinska členitev objekta v OPPN-ju ni posebej omenjena, zato različna višina objekta, ob upoštevanju dejstva, da objekt dovoljenega višinskega gabarita ne presega, ne prestavlja neskladnosti s prostorskim aktom. Če ta možnost (da objekt nima povsod enake višine) ni izrecno omenjena v prostorskem aktu, to po presoji sodišča še ne pomeni, da gradnja takega objekta ni dovoljena, dokler je objekt znotraj vseh predpisanih parametrov. Drugačen bi bil položaj v primeru, ko bi objekt v enem delu presegal dovoljen višinski gabarit.
Parcela, ki je nedvomno navedena v besedilnem delu sodne poravnave in za katero veljajo navedene omejitve gradnje, je le parcela C. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba omejitev višine in odmike, dogovorjene s sodno poravnavo, upoštevati tudi za parc. št. D, češ da je logično, da so relevantne le izmere, ne pa tudi, za katero parcelo gre. Po presoji sodišča bi šlo pri takem tolmačenju za nedovoljeno raztezanje obremenitve na zemljišče, ki ni bilo predmet dogovora. Sklicevanje na grafični del sodne poravnave sodišče ocenjuje kot neprimeren dokaz za dokazovanje, kaj naj bi sodna poravnava dejansko zajemala, saj je stvarna služnost omejitve gradnje, ki izhaja iz besedilnega dela sodne poravnave, vknjižena v zemljiški knjigi le pri parc. št. C.
pridobitev kvalificiranega deleža v banki - zahteva za pridobitev dovoljenja - zavrženje zahteve - pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti - prekluzivni rok
Izpodbijani sklep temelji na določbi tretjega in četrtega odstavka 334. člena ZBan-2 (na podlagi katerih je tožena stranka tožnike pozvala, da pomanjkljivosti zahteve odpravijo v roku 15 dni in ker tožniki pomanjkljivosti v danem roku niso odpravili, je tožena stranka njihovo zahtevo zavrgla), ki je tako v obravnavani zadevi pravilno uporabljen v postopku, ki je del skupnega postopka (z ECB), pri čemer gre za fazo, ki je prenesena na toženo stranko kot nacionalni organ in je v postopku pred toženo stranko pravilno uporabljeno relevantno nacionalno pravo kot del upoštevnega prava Unije. Del slednjega, torej upoštevnega prava Unije, so tako tudi določbe glede prekluzivnega 15 dnevnega roka iz tretjega odstavka 334. člena ZBan-2.
ZNISESČP člen 10, 10/2, 10/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 93, 93/3, 99.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev vloge - pravno nasledstvo - zavrženje zahteve
Tožeča stranka bi morala skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP predlagati podaljšanje roka pred njegovim iztekom, to je najkasneje 30. 10. 2017, in na primer pojasniti, da še ne razpolaga s pravnomočnim sklepom o dedovanju, česar ni storila. V tožbi pa tudi ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali vložitev pravočasnega predloga za podaljšanje roka.
Tožena stranka je na podlagi navedenega pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP in 10. člena ZNISESČP, zavrgla zahtevo za verifikacijo devizne vloge kot nepopolno, saj tožeča stranka v roku, to je do 30. 10. 2017, ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma dokaza o pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge, ki je obvezna priloga zahteve za verifikacijo skladno s 10. členom ZNISESČP. Vsi tožbeni razlogi, ki se nanašajo na predložitev sklepa o dedovanju, so iz razloga nepravočasnosti, nerelevantni. Ob času izdaje izpodbijanega sklepa je bila vložena zahteva nepopolna, iz nje ni izhajal zaključek, da je tožnica upravičenka po ZNISEČP.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Sodišče se strinja, da okoliščine kot skladna celota dajejo podlago za zaključevanje, da obstaja utemeljena nevarnost, da bi tožnik brez izrečenega ukrepa pobegnil.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nemogoč pogoj
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve.
Po oceni sodišča je imela Republika Slovenija kot dolžnica na podlagi ZNISESČP tudi legitimen interes, da že zaradi predvidljivosti obsega svoje obveznosti določi prekluziven rok za evidentiranje pridobitve terjatve.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 6, 6/3.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obvestilo o prenosu terjatve
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, tudi po presoji sodišča ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da nadaljnja usoda teh podatkov ni predmet pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko, temveč med banko oziroma Skrbništvom in Republiko Slovenijo, ki je, kot je bilo obrazloženo, te podatke bila upravičena zahtevati. Da bi bila izpodbijana odločba posledica drugačne razlage tretjega odstavka 6. člena ZNISESČP, tožeča stranka niti ne navaja. Navedbe tožeče stranke, da gre za nemogoč pogoj, so iz navedenih razlogov neutemeljene.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - fikcija vročitve - štetje rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V času posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka (epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-2) – koronavirusa) teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve BPP. Posledično se je rok 30 dni za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek 1. 6. 2020. Tožnik je tožbo vložil šele 22. 6. 2020, tako da jo je tega dne osebno prinesel na sodišče, kar potrjuje štampiljka na tožbi, zato je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - izdaja odločbe
Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa.
ZFU člen 100. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZVOP-1 člen 30.
finančna preiskava - predpostavka - dokončen upravni akt - upravna zadeva - dokumentacija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - seznanitev s podatki - vpogled v spis - zavrženje tožbe
Postopek finančne preiskave se na podlagi 100. člena ZFU uvršča v predpostopkovno fazo, v kateri se še ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca. Na podlagi izsledkov davčne preiskave se skladno s 135. členom ZDavP-2 sprejme odločitev o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka, v katerem ima zavezanec vse pravice po pravilnih davčnega in splošnega upravnega postopka. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnikov
brezplačna pravna pomoč - formalno nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge
Podatki o zadevi so obvezne sestavine vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP).
Opravljena dela nadzidave podstrešja stanovanjske hiše, v višini okoli 0,80 m in dolžini okoli 11,50 m z zgrajenima stenama podstrešja, predstavljajo spremembo konstrukcijskih elementov objekta.
Ker so tožniki sporno nadzidavo podstrešja stanovanjske hiše izvedli izven obsega, ki jim je bil dovoljen z odločbo o dovolitvi priglašenih del, za predmetno gradnjo pa niso pridobili gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - rok za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi je predpisan v področnem zakonu, ki ureja davčno izvršbo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da rok 8 dni ni primeren za obrambo.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (2008) člen 6, 11. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2018) člen 7.
inšpekcijski ukrep - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - meritve hrupa - merilno mesto
Pri meritvah vplivov naprav na okolje je treba izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve naprave.
Tožeča stranka po presoji sodišča ne more uspešno uveljavljati zatrjevanega ničnostnega razloga (objektivne) neizvršljivosti odločbe, saj so bila merilna mesta določena na podlagi 11. člena Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, pri tem pa iz obeh poročil o monitoringu hrupa izhaja, da je merilna mesta določil naročnik, to je tožeča stranka, inšpekcijski organ pa je takšnim merilnim mestom, določenih s strani tožeče stranke, v izpodbijani odločbi zgolj sledil.
ZKZ člen 23, 24/1, 111. ZUP člen 8, 139, 140, 140/2.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - izjava o sprejemu ponudbe - dohodek iz kmetijske dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla.
Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.
ZIKS-1 člen 107, 107/1, 107/2. KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
kazen zapora - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
V primeru odločanja po prostem preudarku sodišče samo preverja, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ker je bil uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V tej zadevi je o pogojnem odpustu pravilno odločila Komisija (za pogojni odpust) na seji in izdala pisno odločbo, ki je izčrpno obrazložena.
ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/2. ZP-1 člen 169, 169/2, 170.
brezplačna pravna pomoč - pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo zaradi sestave pobude državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku o prekršku.
Vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče šteti za uresničevanje pravice obdolženca do sodnega varstva. O teh pobudah namreč ne odloča sodišče, temveč lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državni tožilec.