Po določbah zakona, ki ureja upravni postopek, lahko organ zoper odločbo katerega je pravočasno sprožen upravni spor, svojo odločbo odpravi ali spremeni. Sodišče v tem primeru od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči ali in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.
Toženka je na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezana, vendar mora preveriti, ali je sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Glede na enotno upravnosodno prakso ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zato zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je treba starše seznaniti.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - rezervacije - dolgoročne rezervacije - oblikovanje rezervacij - napačna uporaba materialnega prava
Rezervacije, ki jih je oblikovala tožnica, so po vsebini pogojne dolgoročne obveznosti, saj tožnica ne ve, ali se bodo obveznosti pojavile ali ne. Tožnica v zvezi s tem še ni imela nobenih stroškov, zato je takšno oblikovanje nezanesljivo in v nasprotju s SRS, ki zahteva, da mora biti velikost rezervacij zanesljivo ocenjena. Ker tožnica ne ve, ali se bodo tovrstni stroški sploh pojavili v prihodnosti, iz preteklih izkušenj pa izhaja, da tožnica tovrstnih rezervacij ne potrebuje, gre tudi po presoji sodišča za pogojne obveznosti. Pretekli dogodek, na katerega se sklicuje tožnica, ko je veterinarska prava Republike Italije ugotovila biološka tveganja pri prodaji rib na italijanskem trgu in zahtevala njihov umik iz tega trga, tudi po presoji sodišča ne predstavlja obvezujočega dogodka, na podlagi katerega bi tožnica utemeljevala dolgoročne obveznosti z oblikovanjem rezervacije v omenjenem znesku.
Davčni organ izhaja iz napačne razlage materialnega prava, po kateri je mogoče skladno z 29. členom ZDDPO-2 posamezen odhodek, ki je dejansko znižal dobiček pravne osebe, davčno nepriznati zgolj zaradi ocene, da je iz ekonomskega in poslovnega vidika nesprejemljivo, da se je pravna oseba (tožnica) odločila za tako drage storitve. Odločitev o tem, ali je določen odhodek poslovno smotrn ali ne, je primarno stvar poslovne avtonomije pravne osebe in ne temelj vprašanja (ne)upoštevanja pri obdavčitvi na podlagi ZDDPO-2. Le če bi višina odhodka, ki je sicer namenjen za ustvarjanje prihodkov, kazala na to, da gre za zasledovanje tudi drugih ciljev, ali pa da gre za zlorabo davčnih predpisov, je skladno z 29. členom ZDDPO-2 davčni organ pooblaščen, da dejansko nastali odhodek ne prizna pri odmeri davka od dobička na podlagi tega zakona.
ZBPP člen 1, 8, 8/1, 8/1-4, 11, 11/3. ZIZ člen 55, 56.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi, ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi. ZBPP, poleg navedenega, posebej določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoči ne dodeli, med drugim tudi, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - poklicno zavarovanje - povprečenje - izplačilo odkupne vrednosti
Izplačilo sredstev odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca poklicnega zavarovanja je v zadevi obravnavano kot drug dohodek. Ker so izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb v 37. členu ZDoh-2 izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in v 9. točki 105. člena uvrščena med druge dohodke, uporaba 120. člena ZDoh-2, za katero se zavzema tožnik, ni mogoča.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - obseg in vsebina davčnega nadzora - ugotovitvena odločba - pogoji za izdajo odločbe
Davčni organ ni pristojen za ugotavljanje storitve kaznivih dejanj. Prvi odstavek 127. člena ZDavP-2 jasno določa, da davčni nadzor, med drugim po drugem odstavku cit. člena torej tudi davčni inšpekcijski nadzor, obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in ZDavP-2. Po presoji sodišča zato po prvem odstavku 141. člena ZDavP-2 ni mogoče izdati ugotovitvene odločbe, s katero bi se ugotovile nepravilnosti s področja kazenskega prava, temveč je mogoče ugotoviti le nepravilnosti, poenostavljeno rečeno, z davčnega področja oz. s področja drugih zakonov, ki spadajo v pristojnost davčnih organov.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa
Določbe VIII. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v pravdnih zadevah, ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo posveta s stranko.
Ureditev, v skladu s katero je odvetnik, ki izvaja BPP, upravičen le do polovičnega plačila, je skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - prenos sredstev na privatizacijski račun
V zvezi navedbami tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev napačna, ker ne upošteva, da tožeča stranka sredstev ni mogla porabiti, sodišče dodaja, da je pravno nepomembno, ali je varčevalec sredstva dejansko lahko uporabil. V zvezi s prenosom sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je namreč določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije''. Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Poraba sredstev po izvedenem prenosu pri tem ni bistvena, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
brezplačna pravna pomoč - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - pravnomočno odločeno o prošnji
O tožničini vlogi za dodelitev BPP z dne 26. 2. 2018 je tožena stranka že odločila (odločba pa je bila po podatkih iz upravnega spisa dne 4. 9. 2020 (fikcija vročitve), torej več mesecev pred vložitvijo tožbe, vročena tožnici), zato tožbene navedbe o molku organa niso utemeljene.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi
Kadar je prišlo do prenosa sredstev z računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača. Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na posebni enotni privatizacijski račun po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - pogoj - pomanjkljiva obrazložitev
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.
Izpodbijani sklep je nezakonit tudi zato, ker iz njega ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo preverjala tožnikovo istovetnost.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 izhaja, da morajo biti za izrek ukrepa omejitve gibanja kumulativno izpolnjeni trije pogoji, namreč da: (1) je bilo prosilcu gibanje (že) omejeno zaradi postopka vračanja v skladu z Zakonom o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) zaradi izvedbe postopka vrnitve ali odstranitve; (2) da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve; in (3) da je imel prosilec možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna država - prosilec iz Maroka - preganjanje - diskriminacija - resna škoda - svetovalec za begunce
Tožnik ni izkazal ekonomske ali socialne diskriminacije, prav tako pa ni niti navedel, da bi bil v Alžiriji kot Berber podvržen diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, kot izhaja iz Priročnika UNHCR. Sodišče zato ugotavlja, da tudi v tem delu tožnik ni izkazal vzročne zveze med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja (osmi odstavek 27. člena ZMZ-1).
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - devizna vloga
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ustrezno obrazložila, zakaj šteje, da vloga št. ... ni neizplačana stara devizna vloga. Kot je navedla tožena stranka v izpodbijanem sklepu, je tožeča stranka zahtevala verifikacijo devizne vloge, ki vsebuje dinarska sredstva in ne deviznih. Jugoslovanski dinar je bil pred letom 1991 uradna valuta v Jugoslaviji, zato hranilne vloge v dinarjih niso devizne vloge. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da predmetna hranilna vloga ne ustreza opredelitvi stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj, kot rečeno, ne gre za devizno vlogo. Navedeno pomeni, da terjatev, ki jo v obravnavanem postopku uveljavlja tožeča stranka ni terjatev do Banke, za katero bi odgovarjala Republika Slovenija na podlagi določb ZNISESČP. Tožena stranka je zato pravilno odločila, da se zahteva zavrže na podlagi 129. člena ZUP, ker tožeča stranka ne uveljavlja upravičenja po določbah ZNISESČP.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - merila za izvolitev v naziv
Zakonodajalec je predpisal, da je v naziv redni profesor „lahko“ izvoljen, kdor ima „doktorat znanosti in preverjene pedagoške sposobnosti“, kar so materialno-pravni pogoji.
Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka.
Glede na tožnikove tožbene navedbe o prejemu odločbe je sodišče tožnika pred izdajo sklepa seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tretja alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 med objektivna merila izrecno uvršča okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
ZUS-1 člen 28, 29, 29/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu ZUS-1. Prvi odstavek 29. člena ZUS-1 določa, da se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno pisemsko pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, kolikor pa se pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
Del dejanskega stanja je tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge takšne obrazložitve ne nadomešča, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo, kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - nevarnost pobega
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo.
Sodišče tožnikovega ponovnega prijetja v Italiji s strani italijanskih varnostnih organov 21. 8. 2020 ne more pripisati naključju oz. pomoti zato tožnik ni uspel izpodbiti, da obstaja utemeljena nevarnost, da bo pobegnil.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - dokazno breme - nevarnost pobega
V postopkih mednarodne zaščite je prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete oziroma državljanstva in da prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne dokaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je v tovrstnem postopku ključnega pomena, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
Ugotoviti je treba konkretne okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o tožnikovi prošnji in ki so obenem takšne, da jih drugače, kot na način osebnega stika s tožnikom, ni mogoče pridobiti. Pridobiti jih je treba z (obveznim) osebnim razgovorom, ki še ni bil opravljen in je torej tožnikova navzočnost nujno potrebna.
Podana je utemeljena bojazen, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje iz države pobegnil. O nasprotnem, torej o tem, da saj je mejo prestopil vedoma in z določenim ciljem (priti in ostati v Italiji), o čemer pričajo tako enosmerna avtobusna vozovnica in to v kraj, kjer je tožnika na drugi strani meje že pred tem (prvič) prijela italijanska policija, kot tudi situacija, kot jo je sam opisal na naroku (in narisal tolmač), in v kateri je bil prijet in nato že drugič vrnjen v Slovenijo.