upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani akt toženke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep prvostopenjskega organa, o zavrnitvi zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca in ji tak položaj priznala, je namreč samo odločitev procesne narave v inšpekcijskem postopku zoper tožnika v tem upravnem sporu, s katero navedeni postopek ni bil končan. Zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.
URS člen 19, 22, 32. ZUP člen 9, 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 10, 10-14.
karantena - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - izjema - obrazložitev odločbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave
Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije, navedena tudi ni ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in zakaj, v posledici česar in iz katerih razlogov, je tožniku odrejena karantena. Zgolj prepis zakonskih besedil ne zadošča standardu obrazloženosti in konkretiziranosti odločbe ter razlogom odločitve orana, torej razlogom, zakaj je organ ocenil in kateri pogoji so bili izpolnjeni, da je tožniku bil izrečen ukrep karantene.
Ker v odločbi niso navedeni bistveni dokazi in dejstva, ki so organ vodili k izpodbijani odločitvi, je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Pri odreditvi karantene gre za poseg v posameznikovo pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS in za poseg v pravico varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave RS, zaradi česar mora biti tovrsten ukrep še posebej natančno obrazložen, saj je posameznik, ki mu je izrečen ukrep karantene, omejen v svobodi gibanja in v osebni svobodi, zaradi česar mu morajo biti zagotovljena vsa procesna jamstva iz 19. člena Ustave RS.
dostop do informacij javnega značaja - prepoved razvrščanja šol - matura
Če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu organu, od njega ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oziroma da mu tak dokument posreduje.
ZMat v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele na podlagi določenih računalniških operacij s pomočjo strokovne pomoči informatika, kar je trajalo dlje časa.
Če tožeča stranka nekega dokumenta ne sme kreirati, potem ga ne sme kreirati niti na zahtevo prosilca, ki bi od nje to terjal po določilih ZDIJZ.
ZUOPP-1 člen 17, 33. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 52, 52/2. ZOsn člen 75.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - največja korist otroka - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - status - zmotna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec očitno ni predpisal, da mora biti zahteva dana pred dokončanjem osnovnošolskih obveznosti in po naravi stvari izpolnitev pogoja, da se otrok ni vključil v program srednješolskega izobraževanja, lahko nastopi tudi po dokončanju osnovnošolske obveznosti, poleg tega pa lahko po dokončanju osnovnošolske obveznosti pride do spremembe potreb pri otroku. To pomeni, da tožena stranka ni imela podlage, da je zahtevo zavrnila z argumentom o prepozno vloženi zahtevi, ampak bi morala zahtevo obravnavati po vsebini s strokovnega vidika, ob upoštevanju mnenja Komisije, in sicer, ali je v največjo otrokovo korist predlog staršev tudi upoštevajoč zatrjevane spremenjene potrebe in interesa otroka ter njegovih staršev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - preizkus izpodbijane odločbe
Tožena stranka je zavrnila predlog za razrešitev odvetnika, medtem ko iz obrazložitve razlogi, ki so toženo stranko vodili k odločitvi, niso razvidni. Tako iz obrazložitve odločbe ne izhaja odločitev in obrazložitev organa v zvezi s podanim predlogom, zaradi česar gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe in se odločbe ne da preizkusiti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - begosumnost - nevarnost pobega
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Sama okoliščina, da je brez osebnih dokumentov, še ne dosega standarda očitnega dvoma v istovetnost.
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. ZMZ-1 je opredelil pojem "nevarnost pobega", ki pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu,
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, kar ne velja le za vložitev tožbe in zastopanja v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - davčne obveznosti
Zavod RS za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, ker tožnik kot delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti in ni predlagal obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne liste.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik pogojev za podaljšanje dovoljenja iz 18. člena ZZSDT ne izpolnjuje, saj tožnik v sodnem postopku z ničemer ni izkazal, da bi bilo dejansko stanje glede davčnega dolga na dan vložitve predloga drugačno, kot izhaja iz izreka izpodbijane tožbe, zato je njegovo prošnjo na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 pravilno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - odklonitev mediacije pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Citirana zakonska ureditev četrtega odstavka 28. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da presodi, ali bi bila mediacija v posameznem primeru primerna, zato že iz tega razloga ne vzdrži zaključek organa, da razlogi za odklonitev soglasja k mediaciji niso pomembni. Ravno to - t.i. neprimernost mediacije - pa tožnik ugovarja, kar tudi smiselno izhaja iz njegovega pojasnila, ki ga je podal v pravdnem postopku (ter kar ponavlja tudi v tožbi) in sicer, da glede na stališče CSD (v zvezi z reševanjem prostorske problematike tožnika po dogovoru z dne 14. 6. 2019) o brezpogojni vrnitvi stanovanja v last tožniku in glede na razloge toženca v odgovoru na tožbo pripoznava tožbenega zahtevka v mediaciji ne predstavlja realnega pričakovanja in bi zato mediacija pomenila le zavlačevanje postopka. Te presoje (torej presoje o primernosti mediacije) pa organ za BPP v obravnavanem primeru ni opravil.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna oprostitev - oproščena dejavnost - vzgoja in izobraževanje - neobdavčljiva dejavnost - izvajanje dejavnosti v javnem interesu
V zadevi je ugotovljeno, da je tožnik sicer izvajal storitve izobraževanja, ni pa izvajal javno veljavnega izobraževalnega programa, o čemer ni spora. Spora tudi ni o tem, da ni bil (in po navedenem tudi ni mogel biti) vpisan v razvid šol, ki opravljajo javno veljavne izobraževalne programe, kar je zakonski pogoj za začetek opravljanja dejavnosti izobraževanja. S tem pa ostaja neizkazano tudi izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih morajo skladno s tretjim odstavkom 33. člena ZOFVI izpolnjevati zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe.
davek od dobička iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - osnovni kapital in osnovni vložki - povečanje osnovnega kapitala - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
Sprememba postavk kapitala iz nevezanih v vezane sestavine osnovnega kapitala tudi po presoji sodišča ne predstavlja osnove za obdavčitev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki določa, da kadar zavezanec pridobi povečani delež pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega kapitala enaka nič. Zato ob pravilni razlagi zakona za namene odmere davka od dobičkov iz kapitala v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe za odmero davka od kapitalskih dobičkov ni podlage.
energetika - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Glede na predhodne določbe 513. člena EZ-1 se sodišče s tožnico strinja, da v obravnavanem primeru določbe 109. člena EZ-1 na ugotavljanje odstopanje od RO 2013 do 2015, torej tudi za leto 2015, ne vplivajo.
Toženka na podlagi obrazloženih navedb, ki jih je podala v postopku ter v zvezi z njimi tudi dokazne predloge, postopka ni dopolnila z izvedbo dokazov, niti se v izpodbijani odločbi vsebinsko ni opredelila, zakaj tako ni ravnala, pač pa je navedla zgolj, da podane pripombe niso predmet postopka ugotavljanja odstopanj. Pri tem pa gre za bistveni kršitvi pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - mednarodni tovorni list (CMR) - račun - nepopolni računi - ocena davčne osnove
Račun tudi po presoji sodišča, enako kot ugotavljata že davčna organa, ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1 za vsebino računa, obenem pa predložene listine, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi ne izkazujejo, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene, kar je sicer osnovni pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v davčnem obračunu in ki ji ga skladno s povedanim ni mogoče priznati.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba (skupaj z napotnico) je bila vročena tudi Odvetniški družbi A. o.p., d.o.o., ki je bila z izpodbijano odločbo imenovana za izvajanje BPP, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica pooblastila imenovano odvetniško družbo za zastopanje v postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve BPP, zato je za začetek teka roka za vložitev tožbe ključen trenutek vročitve izpodbijane odločbe tožnici. V obravnavanem primeru je rok za vložitev tožbe začel teči v soboto 27. 6. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 27. 7. 2020. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 27. 7. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 31. 7. 2020. To pomeni, da je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave - dolžnost organa
Pravilno je stališče prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da pravno sredstvo zoper izvršilni naslov države prosilke v zaprošeni državi ni dovoljeno. Vendar pa bi bila dolžnost davčnega organa, da bi tožnico, ki izpodbija veljavnost vročitve izvršilnih naslovov, ki so podlaga zaprošene izterjave, obvestil, da mora pravo sredstvo, s katero uveljavlja nepravilnost vročitve izvršilnih naslovov, vložiti pri pristojnem organu države članice prosilke v skladu z veljavnimi zakonom v navedeni državi. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 240. člena ZDavP-2, ki določa, da v primeru, če upravičena oseba pravno sredstvo iz prejšnjega odstavka vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu prosilke.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pogoji - begosumnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov je tako ob odsotnosti ostalih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v tožnikovo identiteto premalo, da bi bil izpolnjen pogoj očitnega dvoma, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Ni podlage za enačenje vsebine pojma begosumnosti po Uredbi (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki jo je zaradi njene pravne narave treba uporabljati neposredno, z vsebino pojma nevarnosti pobega, ki je po povedanem jasno in določno opredeljen v ZMZ-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vračanje - zloraba postopka - pridržanje - milejši ukrep
Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin skupaj - torej sklepanja, da tožnikova ciljna država ni Slovenija in časa, ki je pretekel do tega, da je izrazil namero, zaprositi za mednarodno zaščito - je mogoče utemeljeno domnevati, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito vložil samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve.
Značilnosti namestitve v Azilnem domu ni mogoče razlagati kot pomanjkljivost oziroma še manj kot neobstoj milejšega ukrepa v slovenskem pravu. Prav odprtost tega režima oziroma relativno mili ukrepi varovanja pomenijo, da je namestitev v Azilnem domu po naravi stvari sploh mogoče šteti za milejši ukrep.