omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka se na okoliščine v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem, ki bi lahko vplivale na tožnikovo sposobnost in s tem možnost, da zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, oziroma na njegov položaj v postopku sploh, ne ozre in se o njih v izpodbijanem sklepu in v odgovoru na tožbo ne izreče. Tako ostajajo po presoji sodišča razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi v bistvenem in jih kot takšnih ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg brezplačne pravne pomoči
Prosilec v vlogi ni navedel, za katero obliko brezplačne pravne pomoči zaproša in kljub temu, da drugi odstavek 32. člena ZBPP določa, da mora prošnja za brezplačno pravno pomoč med vsemi tam naštetimi podatki, kot so osebno ime, davčna številka, naslov bivališča, podatki o zadevi, vsebovati tudi navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Iz navedenega odstavka izhaja, da so podatki, ki jih mora vsebovati prošnja, našteti taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da so obvezni del prošnje oz. vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP zaradi vložitve pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče tožnikov predlog za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zavrnilo.
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno presodila, da tožnik, ki želi tovrstno BPP, s svojo prošnjo ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh in jo je zato nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.
ZDoh-2 člen 114, 115. ZDavP-2 člen 4. ZPZ člen 3. URS člen 14, 147, 156.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - istospolna partnerska skupnost - neregistrirana istospolna partnerska skupnost - načelo enakosti pred zakonom - pravna praznina - pravna razlaga - načelo zakonitosti
ZDoh-2, kot je veljal za leto 2016, v določbah, ki urejajo posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, med slednje (pod tam določenimi pogoji) izrecno uvršča zakonca, torej osebo, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi, in osebo, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, to je zunajzakonskega partnerja. Partnerja, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ZDoh-2 omenja v tretjem odstavku 16. člena (ki sicer ureja povezane osebe), medtem ko partnerja iz neregistrirane istospolne partnerske skupnosti (torej osebe, ki živi z zavezancem v neformalni istospolni življenjski skupnosti) ne omenja. Vendar pa zgolj to po presoji sodišča podlage za zavrnitev priznanja olajšave, kot jo je uveljavljal tožnik, ne daje. ZDoh-2 namreč brez dvoma posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane priznava za zunajzakonskega partnerja, torej osebo, ki prav tako živi v neformalni obliki življenjske partnerske skupnosti. Zato gre v zadevi, kot je obravnavana, primarno za vprašanje izenačitve neformalne istospolne partnerske skupnosti z zunajzakonsko skupnostjo. Razlaga, po kateri bi bilo mogoče uveljavljati posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane le za zunajzakonskega partnerja, za partnerja v neformalni istospolni skupnosti pa ne, ker zakon tega izrecno ne določa, bi bila lahko sporna z vidika ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave). Kolikor sta ta dva položaja bistveno podobna, bi namreč šlo za nedopustno razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti oziroma, v smislu besedila 14. člena Ustave, na podlagi "drugih osebnih okoliščin".
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - fifo metoda
Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega. Posledično ni jasno, na kakšni osnovi je davčni organ kot pravnorelevantno ugotovil, da je tožnik pridobival „delež kapitala v družbi“, pri čemer pa je tudi ugotovil 1,5207% in 42,4412% delež, nato pa skupni poslovni delež 20,4014%; tu se ne ujemajo niti deleži oz. odstotki (če ima tožnik dobrih 20%, kako lahko ima hkrati več kot 40%; če tožnik odsvaja 0,63%, kako lahko kateregakoli od deležev odsvoji v celoti in delno še drugega) niti ni jasno, o kakšnih deležih davčni organ govori.
davčna izvršba - izvršilni naslov - prehodne določbe zakona - zastaralni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja
V kolikor tožeča stranka s sklicevanjem na prehodne določbe ZDavP-2 ugovarja zastaranje pravice do odmere davka, tak ugovor v tem postopku ne pride v obzir. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se namreč lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo uveljavljati ugovorov zoper izvršilni naslov (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Ti se namreč lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov (v obravnavanem primeru s pravnimi sredstvi zoper odmerni odločbi). Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZGO-1 člen 96, 96/2.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - tožnik v upravnem sporu - aktivna procesna legitimacija - zavrženje tožbe
Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 izrecno odloča, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kot edina stranka samo investitor. Tako že določbe ZGO-1 formalno omejujejo stransko udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato uporaba 43. člena ZUP glede stranske udeležbe ni mogoče.
ZUP člen 222, 222/1, 222/4, 255, 255/1. ZLD-1 člen 3, 3/1, 39, 39/1, 121, 121/2, 121/7. ZZ člen 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28. ZZDej člen 20, 20/1. ZJZP člen 3, 94.
koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - molk organa
Ni mogoče slediti ugovorom toženke, da je ureditev iz 121. člena ZLD-1 nejasna oziroma nepopolna do te mere, da zakona sploh ni mogoče uporabiti oziroma, da je zato zakon v nasprotju z Ustavo. Pri tem sodišče izpostavlja, da je pri razlagi določb ZLD-1 treba upoštevati tudi druge zakone, ki urejajo zadevno področje, kot tudi, da se je o določenih relevantnih vidikih že izrekla tudi sodna praksa.
Iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018, je razvidno stališče, da koncept materialnih preoblikovanj sloni na institutu univerzalnega pravnega nasledstva in da gre (tudi) v takšnem primeru za prenos koncesije s koncesionarja na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, na katerega (na ta prenos) pa se v omenjeni zadevi presojana določba tretjega odstavka 42. člena ZZDej ne nanaša. V odločbi U-I-194/17-21 je Ustavno sodišče tudi navedlo (opomba 73), da določba drugega odstavka 74. člena ZJZP dopušča prenos posebne in izključne pravice (torej tudi koncesije) na drugega izvajalca skladno z zakonom in ob predhodnem soglasju javnega partnerja, to je koncedenta. Tudi iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cpg 903/2013 z dne 11. 2. 2015, je razvidno stališče, da obstajajo področja (kot je upravnopravno), na katerih pri statusnem preoblikovanju ne pride do samodejnega prenosa vseh pravic in obveznosti, ker bi zgolj z uporabo določb ZGD-1 o univerzalnem pravnem nasledstvu lahko prišlo do obida javnopravnih omejitev, in je zato utemeljeno (z odločbo) ugotavljati, ali je prenos koncesije na prevzemno družbo dopusten in ali so v takšnem primeru izpolnjeni pogoji, ki omogočajo koncedentu, da s prenosom soglaša.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - delni dostop do podatkov - pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.
brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - mesečna renta - doživljenjska mesečna renta - izplačilo na podlagi sodne odločbe - pravica do izjave stranke - načelo zaslišanja stranke v postopku
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do okoliščine, na katero je oprla svojo odločitev (obdavčljiv denarni prejemek, ugotovljen na podlagi vpogleda v evidence FURS) opredelila oziroma ugotavljala za kakšno vrsto drugih obdavčljivih dohodkov gre. Prav tako iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli (izreče) glede narave ugotovljenih dohodkov. Ker je organ za BPP odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, ne v skrajšanem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku kot prosilcu možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme - breme dokazovanja
Tožnici se je z zahtevo po predložitvi dokazov o načinu pridobivanja premoženja njenega moža oziroma o poslovnih dogodkih, ki so mu omogočili izročitev gotovine, postavilo breme nemogočega dokaza, kar je z vidika učinkovitega varstva pravic nedopustno. Navedeno pa davčnemu organu ne preprečuje nasprotovanja, da je tožnica prejela darilo, vendar v tem primeru dokazno breme preide nanj. Za svoje trditve mora predložiti dokaze in navedbe dokazati, saj zakon za to fazo postopka in ne glede na obseg dostopnih informacij davčnemu organu ne omogoča delovanja na nivoju verjetno ugotovljenega dejanskega stanja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - kršitve človekovih pravic - diskriminacija - resna škoda
Tožnik je uveljavljal splošno diskriminacijo Berberov v Alžiriji, vendar je hkrati izpovedal tudi, da v Alžiriji ni bil kot Berber nikdar napaden in v Alžiriji ni bil nikoli fizično ogrožen, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju z organiziranim prevozom v šolo, ki je bila po njegovi oceni oddaljena 15-20 km, čeprav je sam izpovedal tudi, da so nekateri vrstniki šolo kljub temu obiskovali, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 15 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo pravno niso relevantna, saj se nanašajo na čas osnovnošolskega obdobja, ki običajno traja do petnajstega leta starosti.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/3, 64, 65. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 28, 28(2).
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - azilni postopek - načelo sorazmernosti
Tožnik se je očitno brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je raje odšel v Francijo. Zato je v tem smislu poseg v pravico do azilnega postopka iz 18. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah zarad izpodbijanega sklepa sorazmeren.
Izpodbijani akt ne nalaga tožniku zapustitve Slovenije, tožnik pa ni navedel nobenega dejanja preganjanja, ko je še bil na Kosovu v obdobju od prestane kazni do leta 2014, ko je Kosovo zapustil. To pomeni, da tožnik nima zahtevka z vidika načela nevračanja, zato do posega v pravico iz člena 19(2) Listine Evropske Unije pa sploh ni prišlo.
Odločanje po nadzorstveni pravici pomeni nadzor hierarhično višjega (drugostopenjskega oziroma nadzorstvenega) organa nad zakonitostjo prvostopenjske upravne odločbe, ki jo je v konkretni zadevi izdal nižji (prvostopenjski) organ. Če je drugostopenjski (nadzorstveni) organ tak nadzor v konkretni zadevi že opravil, bodisi v zvezi s pritožbo ali pa po sami nadzorstveni pravici ali na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, in je drugostopenjski (nadzorstveni) upravni organ v konkretni zadevi sprejel svoje pravno stališče do spornega pravnega vprašanja, ponovna presoja drugostopenjskega (nadzorstvenega) organa o njegovih že zavzetih pravnih stališčih glede določenega pravnega vprašanja v isti upravni zadevi ni mogoča.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9, 83/3, 83a, 83a/1.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - tek procesnega roka - izredni dogodek - epidemija - nujna zadeva - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Na tek roka za vložitev tožbe nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 16. 3. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena ZS. Prvi odstavek 83.a člena ZS določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti, posamezna ali vsa sodišča poslujejo v skladu s 83. členom ZS, o čemer odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo. ZS v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek istega člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Tak zakon je tudi ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je bila tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. Pri tem velja še poudariti da predsednik Vrhovnega sodišča RS z odredbami1, izdanimi v času trajanja posebnih ukrepov zadev po ZBPP ni izločil kot nujnih in so bile tako zadeve po ZBPP ves čas trajanja posebnih ukrepov nujne. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, je tekel ves čas. Glede na navedeno je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali
V zadnjih dveh do treh letih nobenega izmed konj ni oskrbel veterinar ali kovač. Tožnik, ki se je izrekel za skrbnika vseh konj na posestvu, se ne spomni natančno, kako je bilo poskrbljeno za konje v zadnjih letih, pojasnil pa je, da kovaške oskrbe ni zagotavljal, ker se mu ni zdela potrebna. Ena izmed kobil je bila v izredno slabem stanju, iz katerega je po presoji tožene stranke razvidno večletno zanemarjanje. Na omenjenem posestvu so v letu 2016 odklopili vodo in elektriko. Glede na navedeno je tožnik v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča nastopal v vlogi skrbnika živali in kot tak ni izpolnil zakonske obveznosti v zvezi z rejo živali. Zato je imela tožena stranka v tretji alineji 43. člena ZZZiv podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora biti v odločbi obrazloženo pojasnjeno, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe morajo izhajati tudi razlogi, zaradi katerih je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno že na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje, kot na primer v zadevah, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kakršna je zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.
Iz nobene določbe ZBPP nikakor ne izhaja dolžnost vlagatelja, da bi relevantne "okoliščine in dejstva o zadevi" samostojno navajal že ob vložitvi prošnje za BPP. Le-ta se vlaga na predpisanem obrazcu oziroma s predpisanimi vsebinami, med katerimi pa ni rubrike za opredelitev razlogov, zaradi katerih se smatra, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP, niti taka njegova dolžnost ne izhaja iz katerekoli določbe ZBPP.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - neprerekana dejstva
Tožnik je v postopku pred upravnim organom sicer zatrjeval, da policija ni ukrenila ničesar, vendar je upravni organ te trditve obrazloženo ocenil kot posplošene (neverodstojne), torej neizkazane. Ker tožnik v tožbi ne ugovarja tej ugotovitvi, sodišče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje dejanskega stanja, pomembnega za odločitev v zadevi.
ZVO-1 člen 51, 51/1, 54, 54/1, 54/2, 54/2-6. ZUP člen 9, 9/3.
varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - vplivi na okolje - presoja vplivov objekta na okolje - vplivno območje - stranski udeleženec - pravni interes - načelo zaslišanja
Tožnika sta v upravnem postopku uveljavljala pravice iz Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. 5. 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, iz javno objavljenih podatkov toženke pa izhaja, da je Evropska komisija januarja 2013 državi RS za Celinsko območje (kamor spada območje Mestne občine Novo mesto) izdala uradni opomin ravno zaradi kršitve te Direktive 2008/50/ES ter preseganja PM10 delcev, sedaj pa stopnjuje ukrepanje in je izdala obrazloženo mnenje, ker po njenem mnenju negativni obseg, trajanje in trend preseganja lahko kažejo, da ukrepi v načrtih za kakovost zraka ne zadostujejo. Glede na navedeno bo toženka morala pojasniti, ali je pri ugotavljanju vplivov nameravanega posega upoštevala to stališče in kako.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - resna škoda - trditveno in dokazno breme
Tožnik že na trditveni ravni ni zadostil svojemu delu trditvenega in dokaznega bremena, saj zgolj zaradi svojega razmišljanja o istospolnih odnosih, ki jih ni nikoli prakticiral, in zaradi dvomov o islamu zaradi želje po uživanju svinjskega mesa in alkoholnih pijač v Tuniziji ne bi bil preganjan.