Poslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP v primeru, ko izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka ni presojala materialnega (subjektivnega) pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - verjetni izgled za uspeh zadeve
Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, za zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoči za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožena stranka je sodišče obvestila, da sta tožnika zapustila Azilni dom. Ker se torej ne nahajata v Azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Razlog za omejitev gibanja po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 je po presoji sodišča podan le, če je dvom v istovetnost prosilca očiten. Zgolj dejstvo, da tožnik svoje identitete ne izkazuje s predložitvijo osebnih dokumentov, za uporabo navedene določbe ZMZ-1 ne zadostuje, saj to namreč pomeni le, da tožnik svoje identitete ni izkazal nedvoumno, ne pa tudi, da je dvom v identiteto, ki jo zatrjuje oseba, ki prosi za mednarodno zaščito, tudi očiten. Dvom je očiten le, če je podkrepljen še z dodatnimi okoliščinami.
Vendar se po oceni sodišča očiten dvom v istovetnost pri tožniku poraja predvsem iz razloga popolne neaktivnosti v zvezi s pridobitvijo rojstnega lista, za katerega je samoiniciativno obljubil, da ga bo skušal pridobiti. Sodišče zaradi njegove več kot desetdnevne neaktivnosti v Centru za tujce ne more slediti njegovi obljubi, da bi v Azilnem domu izpolnil obljubo in skušal pridobiti dokumente oziroma vsaj ustrezne podatke o svoji identiteti, saj bi s telefonom, kot navaja, da bi poizkusil v Azilnem domu, lahko storil enako tudi v Centru za tujce, kjer se prosilcem omogoča dostop tako do telefona kot računalnika. Glede na navedeno sodišče meni, da so tudi po zaslišanju izkazani pogoji za tožnikovo pridržanje po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - obrazloženost odločbe
Za odločitev o zadevi je bistvena presoja tožnikovega namena vložitve prošnje, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Dvodnevni zamik pri vložitvi prošnje po presoji sodišča ne pomeni obdobja, ki bi zaradi svoje dolžine že objektivno sam po sebi, pomenilo podlago za sklepanje, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom zlorabe.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt - krvno maščevanje - odločba o vrnitvi - splošna verodostojnost - resna škoda - mednarodna tiralica - pravica do izjave
Tožena stranka je prošnjo zavrnila v rednem postopku iz drugih razlogov in sicer zato, ker tožniku ni verjela, da so se mu zgodili dogodki, kot jih je opisal, pa tudi zato, ker niso bili podani razlogi preganjanja, kot so navedeni v ZMZ-1 (npr. preganjanje zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja itd.). Zavrnila jo je tudi zato, ker ni ugotovila, da bi mu grozila resna škoda.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker se tožnik ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in se vanj tudi ni vrnil po poteku treh dni (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1), je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij
Zgolj to, da prosilec nima osebnega dokumenta, po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje za omejitev gibanja, ampak je ta razlog, tudi glede na zakonsko določbo podan, če obstaja očiten dvom o njegovi istovetnosti.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce je zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve - zloraba postopka mednarodne zaščite - obrazloženost odločbe
Za odločitev je bistvenega pomena presoja tožnikovega namena, torej njegovega subjektivnega odnosa do vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Razlogi, na katere se v tem pogledu sklicuje toženka, bi sicer sami po sebi načeloma zadoščali za tako sklepanje, vendar je tožnik navedel jasne, prepričljive in logične razloge, ki so v neposrednem nasprotju s takim sklepanjem, do katerih se toženka do teh razlogov po vsebini sploh ni opredelila, zato sodišče ugotavlja, da obstoj drugega izmed prej navedenih zakonskih pogojev za omejitev gibanja po tretji alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni ne ustrezno ugotovljen, ne obrazložen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka - skladnost zakona z direktivo - odločba o vrnitvi
Razlaga nacionalne zakonodaje v smeri, da je mogoče v situaciji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito prosilcu omejiti gibanje, ne da bi bila pred tem določena objektivna merila za utemeljenost domneve, da je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi zadržal ali otežil izvedbo odločbe o vrnitvi, bi bila v nasprotju tako z besedilom te direktive, kot z jasnim načelom, ki izhaja že iz 15. uvodne izjave k tej direktivi, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito.
V konkretnem primeru ni izkazala utemeljene domneve, da je tožnik prošnjo za mednarodno zaščito podal zgolj zaradi zlorabe postopka v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - postopek odstranitve tujca iz države - odločba o vrnitvi tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite
Zapis, ki ga je sestavila zgolj toženka in katerega pravilnosti tožnik ni potrdil s svojim podpisom, ne dosega pravnega standarda očitnega dvoma v istovetnost, ki mora biti podan, da je ta razlog za omejitev gibanja upravičen.
ZMZ-1 ni opredelil, kateri so tisti objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi oziroma je določil zgolj en kriterij, ki ga določa tudi Recepcijska direktiva II, tj., da je prosilec imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
vrnitev v prejšnje stanje - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - samostojno pravno varstvo
Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo navedenega sklepa uveljavljalo le hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da tožnik ugovorov v zvezi s pravilnostjo sklepa o zavrnitvi tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje (v primeru zavrnilne odločitve) ne more več uveljavljati.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javnopravna zadeva - smiselna uporaba določb ZUP - javno pooblastilo - pravica do pritožbe - zavrženje tožbe
Odločanje o dodelitvi javnih sredstev po povsem enotni in ustaljeni upravnosodni praksi nima značaja upravne zadeve iz 2. člena ZUP, temveč gre za odločanje v drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), torej za postopek, v katerem se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom, in smiselno, kolikor je uporaba posameznih določb oziroma procesnih institutov po ZUP v določeni javnopravni stvari mogoča in primerna.
Toženka v obravnavani (javnopravni) zadevi nastopa kot nosilec javnega pooblastila, ki ima pri izvajanju tega pooblastila pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis. V kontekstu obravnavane zadeve to pomeni, da je toženka zavezana k uporabi ZUP, kot je določeno v določbah 1. do 4. člena tega zakona.
Tožnici bi morala biti zagotovljena možnost pritožbe v smislu določb ZUP, o kateri bi kot pristojen odločal organ, določen v skladu z 232. členom ZUP. Da bi bila tožba v upravnem sporu sploh dopustna, bi morala tožnica pred njeno vložitvijo to možnost tudi izčrpati. Ker tega ni storila, je to razlog za zavrženje tožbe po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba - istovetnost
Upoštevaje celotno ravnanje tožnika do prijetja, torej da je bilo njegovo gibanje v Republiki Sloveniji usmerjeno na prihod do Azilnega doma, kaže, da je želel vložiti prošnjo za azil v Azilnem domu, in mu, ker tega ni storil na svoji poti do Ljubljane, ni moč šteti v škodo oziroma ga bremeniti, da je imel do trenutka prijetja že možnost zaprositi za mednarodno zaščito, pa tega ni storil. Glede na svoje videnje zadeve, treba pa je izhajati tudi iz tega, je tožnik iskal prvo možnost za podajo prošnje za azil in tudi menil, da jo je s prihodom do Azilnega doma pri varnostniku tudi podal. Ker torej glede na navedeno v obravnavani zadevi objektivni kriterij ni izkazan, je toženka napačno uporabila tretjo alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil - odločba o vrnitvi - zloraba postopka - objektivni kriterij
Očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost ali državljanstvo, zgolj dejstvo drugačnega zapisa datuma rojstva v Policijski depeši Policijske postaje A. št. 2253-170/2020 (3E695-84) s 14. 7. 2020, ne izkazuje. Osnovni pogoj za to, da se gibanje omeji na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člen ZMZ-1 je namreč ta, da mora obstajati očiten dvom v istovetnost prosilca, ki v konkretnem primeru ni podan.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v navedenih okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka mednarodne zaščite - izkazanost - napačna uporaba materialnega prava
S tem, ko je v besedilo tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).
Ugotovitev oziroma sklepanje toženke, da je tožnik podal prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi preprečil ali otežil odstranitev, ni skladna z določbo tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive, ker v konkretnem primeru toženka ni pravilno uporabila objektivnega merila. Gre za napačno uporabo materialnega prava, saj v konkretnem primeru ni izkazana utemeljena domneva, da je šlo za zlorabo postopka s strani tožnika v smislu tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 v zvezi z določbo člena 8(3)(d) Direktive.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - kazenski pregon - subsidiarni tožilec - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Organ za BPP je v zakonu imel podlago za zavrnitev BPP iz razloga, da gre za očitno nerazumno zadevo, ki nima verjetnega izgleda za uspeh in postopka ni razumno sprožati, ker so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/2. ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje prosilčeve istovetnosti - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost
Pomanjkljiva obrazložitev očitnega dvoma v tožnikovo identiteto zadostuje za sklep, da niso izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, saj to pomeni, da izpodbijani sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - ugotavljanje identitete - dvom
Tožnik se še ni izkazal z nobenim osebnim dokumentom ter je o rojstnih podatkih podajal neskladne izjave, zato obstaja očiten dvom v tožnikove osebne podatke ter da je treba njegovo istovetnost preveriti oziroma ugotoviti.
Okoliščine, da je tožnik iz Pakistana odšel že leta 2017, da je ves čas na poti, pri čemer je očitno, da meje držav prehaja ilegalno, in da je tudi v Sloveniji že bil v letu 2019 dvakrat, pa vendar se še ni ustalil, potrjuje, da je podana utemeljena nevarnost, da bi tožnik pobegnil pred odločitvijo o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.