inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
karantena - izpodbojna tožba - prenehanje učinkovanja odločbe o omejitvi gibanja - pravni interes - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru iz podatkov tožbe in tožbenih prilog izhaja, da so pravni učinki izpodbijane odločbe prenehali pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica si s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je namreč prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Navedeno tudi pomeni, da tožnica že ob vložitvi tožbe ni imela pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe, zato v konkretnem primeru niti ne bi mogla s popravo oziroma dopolnitvijo tožbe naknadno spremeniti tožbenega zahtevka, saj je to mogoče pod določenimi pogoji le zaradi spremenjenih okoliščin.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-3, 27, 27/1, 27/1-4, 52, 52-5.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pripadnost posebni družbeni skupini - krvno maščevanje - informacije o izvorni državi
Tožena stranka je naredila dokazno oceno o neverodostojnosti tožnikovih navedb, ne da bi v to dokazno oceno vključila tudi razlog za preganjanje iz četrte alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1, čeprav so informacije, ki jih je tožena stranka uporabila o stanju v Pakistanu glede zemljiških sporov in tožnikove navedbe, kazale na možnost pripadnosti določeni družbeni skupini in iz tega razloga obstoj morebitnega preganjanja. Tožena stranka pa o tem ni zavzela nobenega stališča niti ne o intenzivnosti dejanj preganjanja (26. člen ZMZ-1), zaradi česar ni imela podlage za stališče, da so prosilčeve navedbe očitno protislovne, lažne, malo verjetne in v nasprotju s preverjenimi informacijami o izvorni državi in da je zato prošnja očitno neprepričljiva. Tožena stranka bi se lahko oprla na peto alinejo prvega odstavka 52. člena ZMZ-1 samo v okoliščinah, ko bi bilo v zadevi očitno, da ne more iti za noben razlog preganjanja iz 27. člena ZMZ-1, ali da očitno ne gre za takšna dejanja preganjanja, ki bi imela zadostno intenzivnost.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Sodišče nima razloga, da ne bi verjelo poteku dogodkov, kot jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in niso opravičljiv razlog, na podlagi katerega bi bila mogoča vrnitev v prejšnje stanje.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
Odločitve oziroma odločbe, ki se izpodbija s pritožbo, ni več, s tem pa je odpadla podlaga za davčno izvrštvo na podlagi izdane odločbe ter obenem prenegala tudi pravovarstvena potreba po zadržanju njene izvršitve, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - zavrženje tožbe - pravni interes - prenos lastninske pravice
Sodišče je tožbo zavrglo, saj tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi. Tožnica je tekom upravnega spora odsvojila svojo lastninsko pravico na nepremičninah, katere varstvo je s tožbo zahtevala. Odločanje o zakonitosti odločitve, da se izdano gradbeno dovoljenje po izvedenem obnovljenem postopku pusti v veljavi, tako v ničemer ne spremeni tožničinega pravnega položaja, saj ni več lastnica nepremičnin, v katere bi lahko bilo poseženo s presojanimi rušitvijo in novo gradnjo.
Položaj medija iz 2. člena ZMed ni odvisen od tehnične oblike nosilca, na kateri je izdan, saj je to npr. lahko tako tiskana izdaja kot elektronska publikacija. Glede na to (zgolj) objave osebnega podatka v članku časopisa, ki ima status medija v smislu ZMed, ni mogoče obravnavati drugače kot, če je ta objavljen na kateri od ostalih oblik nosilcev za izdajo medijev. Takšne objave tudi ni mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov po 5. točki 6. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da objave osebnega podatka v prispevku medija, ni mogoče šteti za obdelavo podatka v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1, ki bi bila podvržena pogojem obdelave osebnih podatkov iz II. dela ZVOP-1 in sodnemu varstvu po 34. členu ZVOP-1. Drugačno stališče bi pomenilo, da so mediji onemogočeni pri opravljanju svojih nalog obveščanja in informiranja javnosti, ki se izvršujejo skozi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, kar bi pomenilo, da jim ni zagotovljeno okolje, ki je nujno potrebno za zagotavljanje svobode izražanja in obveščanja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt je odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki v tem primeru, po pojasnjenem, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
davčna izvršba - litispendenca - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov
Ker ZDavP-2 ne prepoveduje izdajanja različnih sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe, z izdajo novega sklepa o izvršbi z drugim izvršilnim sredstvom ne gre za ponovno odločanje o isti stvari.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 16, 16/1, 16/3. ZVojD člen 63, 63/2, 63/2-3.
pripadnik rezervne sestave slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pogoji za odložitev usposabljanja - pravica do izjave - ugotovitveni postopek - kršitev pravil postopka
Iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu, temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno.
Pri obravnavi tožnikovega predloga za ustavitev izvršilnega postopka je prvostopenjski organ spregledal tožnikove ugovore, s katerimi je oporekal ugotovitvi, da je inšpekcijski zavezanec, torej da je uveljavljal dovoljeni razlog za ustavitev izvršbe.
Prenos lastninske pravice, tudi prodaja v stečajnem postopku, sam po sebi ne more povzročiti, da bi nedovoljena oziroma nelegalna gradnja postala dovoljena oziroma legalna.
gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
Če OPN ID ne predvideva možnosti gradnje dvostanovanjske vrstne hiše – kar nedvoumno izhaja že iz opredelitve take hiše – njegovih določb ni mogoče razlagati tako, da bi do enakega rezultata pripeljale posredno, z gradnjo enostanovanjske vrstne hiše in nato spremembo njene namembnosti v dvostanovanjsko.
Že iz opredelitve vrstne oziroma verižne hiše v 3. členu OPN izhaja, da sprememba namembnosti, ki je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v obravnavani zadevi, ni skladna z OPN.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - davčna izvršba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica pošiljke v roku 15 dni ni prevzela, zato ji je bil sklep o davčni izvršbi vročen dne 29. 11. 2019, na podlagi fikcije vročitve. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel dne 9. 12. 2019, tožnica pa je pritožbo vložila šele dne 16. 1. 2020, torej prepozno. Glede na navedeno tožba zoper sklep Finančne uprave o zavrženju pritožbe po mnenju sodišča ne bi imela izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
lekarniška dejavnost - podružnica - verifikacija lekarne - svobodna gospodarska pobuda - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
ZUP v 138. členu glede ugotovitvenega postopka določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembni za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, nadalje pa v 214. členu določa, da je treba v odločbi obrazložiti med drugim v ugotovitvenem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto. Po presoji sodišča je v izpodbijani odločbi slednje v celoti izostalo, saj iz njene obrazložitve izhajajo le povzetek tožničine vloge ter citati 5., 39. in 40. člena ZLD-1.
odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - napačna uporaba materialnega prava
Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da so bila vsa opravila v zvezi s priklopom tožničinega objekta na kanalizacijsko omrežje opravljena še pred sprejemom in uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica, na podlagi katerega ji je bil z izpodbijano odločbo odmerjen komunalni prispevek. To po povedanem že samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da izpodbijana odločba temelji na napačni uporabi materialnega predpisa
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 122, 127.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - vpis v evidenco GERK - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je relevantna zgolj tista površina zemljišč, ki je vpisana kot površina v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG. Toženka mora torej upoštevati tiste površine, ki jih ima tožnik oziroma upravičenec (ves čas trajanja ukrepa) vpisane v RKG in ne površine, ki jih ima upravičenec ves čas trajanja ukrepa v dejanski posesti. Prav tako ne presoja ali ima upravičenec pravico do uporabe površine. Za odločitev je v skladu s 122. in 127. členom Uredbe EK pomembno, kakšna je bila vstopna površina in kakšna je bila površina v RKG vpisanih zemljišč v uporabi tožnikovega KMG v letu 2016 in ali je manjša od vstopne površine za več kot to dopušča Uredba EK. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, koliko je znašala vstopna površina in ali je prišlo do takega zmanjšanja, ki ga Uredba EK ne dovoljuje, saj je toženka zaradi zmotne uporabe predpisa ugotavljala le, ali so bile površine, ki na dan izdaje certifikata niso bile vpisane v RKG kot zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, certificirane kot ekološke.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnica, ki je v pravdni zadevi (delno) uspela, je dolžna povrniti znesek, ki predstavlja razliko med stroški, izplačanimi za izvajanje BPP, zmanjšano za znesek povračila pravdnih stroškov, ki jih je bila po navedeni sodbi dolžna povrniti nasprotna stranka. Tožnica je namreč na podlagi navedene sodbe pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.