V postopkih javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enakost obravnavanja pomeni nearbitrarno uporabo prava, kar vključuje tudi pravico do obrazložitve odločbe. To jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojanje njene pravilnosti. To velja tudi za postopke, kakršen je obravnavani, ko gre za javnopravno stvar, kjer se v skladu s 4. členom ZUP upravni postopek smiselno uporablja.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva - izvršba drugih nedavčnih obveznosti
Po določbi 144. člena ZDavP-2 je lahko predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje, ki ni z zakonom izrecno izvzeto iz izvršbe. Zato je lahko pristojni organ, ko je ugotovil, da tožnica nima več odprtega računa pri banki, nadaljeval izvršbo na drugo dolžničino premoženje, to je na denarna sredstva na računu pri drugih dveh bankah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Za pravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, je treba ugotoviti obseg primernega stanovanja prosilca in kolikšen idealni delež celote le-to predstavlja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti
Vsebina določbe 24. člena ZBPP od organa za brezplačno pravno pomoč zahteva, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve, ker ZBPP v zvezi s kazenskimi postopki ne določa drugačnih pravic, kot jih imajo stranke v drugih sodnih postopkih. To nadalje pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, čeprav le v omejenem obsegu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa takšen preizkus ne izhaja.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poročilo natečajne komisije - merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Značilnost upravnih aktov glede na to zakonsko določbo je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Vsi izpodbijani akti pa ne vsebujejo nobene vsebinske odločitve o kakšni materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in niso bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - izredna odpoved delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodila vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu glede vročitve vabila na razgovor med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik - prosilec za mednarodno zaščito - 14. 5. 2015 samovoljno zapustil azilni dom in da se po tem vanj ni več vrnil. V obravnavani zadevi to pomeni, da je tožnik s svojim ravnanjem že pred vložitvijo tožbe dal podlago za sklep, da očitno nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, in posledično za domnevo, da je umaknil prošnjo. S tem pa je prenehal njegov pravni interes za vložitev in obravnavanje tožbe, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
davčna izvršba - izvršba drugih nedavčnih obveznosti - izterjava zneska sodne takse - ugovor zastaranja
Obveznost plačila sodne takse še ni zastarala, saj pravica zahtevati plačilo sodne takse v skladu z ZST-1 zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo.
društvo - vpis sprememb v register društev - izredni občni zbor - sklic zbora - pravno veljavni sklic zbora
Izredni občni zbor, ki ni sklican v skladu z določbami Pravil društva in ZDru-1, ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov (niti ne more sprejeti pravno upoštevnega akta o spremembi zastopnika društva).
Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da v okviru društva ne obstaja seznam članov društva in da ni jasno, kdo je član društva in koliko je vseh članov niti se ne ve, kdo je bil črtan oziroma izključen iz članstva. To pa med strankama tudi ni sporno. Ker ni jasno, kdo je član društva, koliko je članov, ali so bili vsi pravilno vabljeni na izredni občni zbor (iz podatkov v spisu in izpovedi tožnika na zaslišanju izhaja, da vsaj takratna predsednica in zakonita zastopnica društva ni bila vabljena na izredni občni zbor), je moral organ prve stopnje že na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zavrniti predlog tožnika za registracijo spremembe zastopnika društva in hkrati svojo odločbo z dne 25. 9. 2013 razveljaviti. Iz vseh podatkov namreč izhaja, da izredni občni zbor dne 20. 9. 2013 ni bil sklican na pravno veljaven način.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje - ponovljen postopek
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP je preuranjena. Tožnik je v svoji prošnji z dne 26. 2. 2015 namreč pojasnil, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi opr. št. I K 29274/2011, ker je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in da bo v tem ponovljenem postopku na podlagi napotila Višjega sodišča v Celju treba izvesti nov, obsežnejši dokazni postopek, v katerem rabi pomoč strokovnjaka. Glede na navedeno vsebino tožnikove prošnje bi morala tožena stranka ugotoviti, ali v zadevi res gre za isti zahtevek in isto dejansko stanje, toliko bolj, ker je tožnikova navedba, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi, zelo jasna.
ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Rok za vložitev prošnje za izdajo posebne odločbe o ugotovitvi dovoljenja za stalno prebivanje tujca in prijavljenem stalnem prebivališču po ZUSDDD je določen v prehodni določbi 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD, ki je začela veljati dne 24. 7. 2010 (ZUSDDD-B). Skladno z navedeno določbo se je morala prošnja vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 14.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - javni razpis - razpisni pogoji - prevzem celotne kmetije - lastništvo traktorja
Bistveno v zadevi je potrdilo Upravne enote Laško, iz katerega je razvidno, da je bil prenosnik A.A. na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC. Šele 19. 6. 2013, to je po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). To pa pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov, saj je traktor delovni stroj, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - otrok
V primeru, ko je bil tujec ob odhodu iz Republike Slovenije še otrok, je pri ugotavljanju upravičene odsotnosti tujca treba upoštevati razloge, zaradi katerih so starši otroka zapustili ozemlje Republike Slovenije.
davek na dediščine in darila - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj za odložitev izvršitve škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo zasleduje izpodbijani akt. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Tožnik mora težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj do stopnje verjetnosti tudi izkazati.
društvo - vpis sprememb v register društev - obnova postopka
Ob vložitvi predloga za obnovo postopka je organ ugotovil, da je sporno, ali je bil občni zbor društva, na katerem je bila sprejeta sprememba zastopnika društva, sklican v skladu s statutom društva in Zakonom o društvih. A.A., ki je bila kot „prejšnja“ predsednica društva in njegova „prejšnja“ zakonita zastopnica vpisana tudi v register društev, je namreč zatrjevala, da o izrednem občem zboru društva ni bila obveščena, in da na zboru ni sodelovala niti niso sodelovali vsi člani društva ter k temu priložila določene listine, s katerimi je dokazovala to svojo trditev.
uporabno dovoljenje - potrdilo o uporabnem dovoljenju - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967. To pa pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
obnova postopka - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
Tretji odstavek 263. člena ZUP se ne nanaša le na organ, temveč tudi na stranko, to pa pomeni, da zanjo subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka ni mogel začeti teči pred dokončnostjo odločbe, izdane v tem postopku oziroma pred vročitvijo dokončne odločbe stranki v postopku, kar se je zgodilo 1. 9. 2014. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je tožnica predlog vložila v manj kot tridesetih dneh po tem datumu, toženka pa drugih razlogov za zavrženje tega predloga ne navaja.