tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poročilo natečajne komisije - merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Značilnost upravnih aktov glede na to zakonsko določbo je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Vsi izpodbijani akti pa ne vsebujejo nobene vsebinske odločitve o kakšni materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in niso bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vsebina izjave o sprejemu ponudbe - sprememba izjave
Izjave o sprejemu ponudbe po poteku roka za sprejem ponudbe več ni dovoljeno spreminjati, zato sta upravna organa pravilno štela, da je tožnica sprejela ponudbo samo za eno zemljišče.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik - prosilec za mednarodno zaščito - 14. 5. 2015 samovoljno zapustil azilni dom in da se po tem vanj ni več vrnil. V obravnavani zadevi to pomeni, da je tožnik s svojim ravnanjem že pred vložitvijo tožbe dal podlago za sklep, da očitno nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, in posledično za domnevo, da je umaknil prošnjo. S tem pa je prenehal njegov pravni interes za vložitev in obravnavanje tožbe, s katero izpodbija odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti
Vsebina določbe 24. člena ZBPP od organa za brezplačno pravno pomoč zahteva, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve, ker ZBPP v zvezi s kazenskimi postopki ne določa drugačnih pravic, kot jih imajo stranke v drugih sodnih postopkih. To nadalje pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, čeprav le v omejenem obsegu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa takšen preizkus ne izhaja.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 14.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - javni razpis - razpisni pogoji - prevzem celotne kmetije - lastništvo traktorja
Bistveno v zadevi je potrdilo Upravne enote Laško, iz katerega je razvidno, da je bil prenosnik A.A. na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC. Šele 19. 6. 2013, to je po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). To pa pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov, saj je traktor delovni stroj, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.
davčna izvršba - izvršba drugih nedavčnih obveznosti - izterjava zneska sodne takse - ugovor zastaranja
Obveznost plačila sodne takse še ni zastarala, saj pravica zahtevati plačilo sodne takse v skladu z ZST-1 zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Za pravilno uporabo materialnega prava, to je določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS, je treba ugotoviti obseg primernega stanovanja prosilca in kolikšen idealni delež celote le-to predstavlja.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Izpodbijana odločba temelji na določbah 175. člena ZDavP-2, po katerih se davek izterja od dolžnikovega dolžnika, če ta ne ravna po sklepu o izvršbi. Dolžnikov dolžnik lahko v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na obstoj terjatve. Tovrstne ugovore namreč lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče
Besedilo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje ter da prijavljeno stalno prebivališče ni pogoj, temveč le eno od možnih sredstev dokazovanja dejanskega bivanja. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno.
dohodnina - status rezidenta - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V zadevi je sporen tožnikov položaj rezidenta Slovenije v davčnem letu 2013 do 28. 8. 2013. V vsebinskem pogledu gre (zgolj) za ugotavljanje tožnikovega rezidentskega statusa in ne za uveljavljanje upravičenj na podlagi določb relevantne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Zato (še) ni podlage za ugotavljanje rezidentskega statusa z uporabo določb konvencije, temveč se o vprašanju rezidentstva odloča izključno po določbah ZDoh-2. Pri tem med strankama ni spora o tem, da je imel tožnik do 28. 8. 2013 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. To pomeni, da je bil do tega dne po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 davčni rezident Slovenije. Rezidentski status v Nemčiji, ki ga tožnik dokazuje (šele) v tožbi, na ugotavljanje statusa rezidenta v Sloveniji, ki se opravi po slovenskih predpisih, ne vpliva.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
Po 76.b členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Navedena določba je skladna z 205. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila Šesto direktivo in katerih določbe je Slovenija sprejela v svoj pravni red z ZDDV-1 oziroma pred tem ZDDV.
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se poleg ZDoh-2 uporablja tudi ZDDPO-2, ki napotuje na uporabo računovodskih standardov. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnosti odvetništva. Določbe, na katere se sklicuje tožnica (OZ, ZodvT), urejajo razmerje med odvetnikom in stranko ter nimajo vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Prihodki in odhodki se upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Zato je odločitev organa, ki je povečal davčno osnovo iz naslova prihodkov od opravljenih storitev zastopanja strank v nezaključenih sodnih postopkih, pravilna in utemeljena v določbah 48. člena ZDoh-2, 12. člena ZDDPO-2 in SRS 18.15.
Odhodki iz naslova izplačanih kilometrin pravilno niso bili priznani, saj naknadno predloženi potni nalogi niso verodostojne knjigovodske listine, ki bi izkazovale, da so bile službene poti resnično opravljene z lastnim vozilom tožnice. Iz spornih potnih nalogov ni razvidno, kdo od zaposlenih je opravil pot s službenim vozilom, niti ni naveden namen poti oziroma opis naloge. Pri tem je napačno tožbeno stališče, da bi organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih, to je neverodostojnosti predloženih listin, moral izvesti postopek ocene davčne osnove. Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin je podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, ne pa dejstvo, ki bi narekovalo ugotavljanje davčne osnove z oceno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zastopanje na predobravnavnem naroku
V zadevi je sporen obseg BPP, ki je bila odobrena prosilcu, ter s tem višina nagrade in povračila stroškov, do katerih je upravičen tožnik kot odvetnik, dodeljen za nudenje BPP. Iz odločbe o dodelitvi BPP (in iz napotnice) izhaja, da je bila prosilcu dodeljena nujna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na predobravnavnem naroku v kazenskem postopku določenega dne in ob določeni uri. Predobravnavni narok se na ta dan ni opravil in se je preložil na drug dan in takrat tudi opravil. Do zastopanja na predobravnavnem naroku je torej nedvomno prišlo, to pa, drugače kot meni tožena stranka, zadosti obliki in s tem obsegu BPP, ki je bila dodeljena z odločbo. Kot obliko dodeljene BPP je namreč v skladu z določbami 26. in 28. člena ZBPP treba šteti (le) pravno svetovanje in zastopanje na predobravnavnem naroku, medtem ko za omejitev le-tega na dan in uro, ko naj se opravi, v določbah ZBPP ni podlage. Čim pa je tako in je bilo delo opravljeno, je nastopilo tudi tožnikovo upravičenje do nagrade in povračila stroškov.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - podatki v zbirki listin - zadnji vpisani podatki
Iz tretjega odstavka 9. člena ZEN kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - ovire za vračilo v naravi - neizvršljivost odločbe - lastninska pravica tretje osebe - zemljišče, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe
Tožnika zatrjevanega ničnostnega razloga nista izkazala, saj ni jasno niti, ali gre za isti predmet obravnave pred upravnim organom in pred rednim sodiščem, kot tudi ne, da sta tožnika lastnika v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.