pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka se je v obrazložitvi svoje odločitve omejila izključno na okoliščine, ki jih kot podlago za njeno odločanje primeroma našteva peti odstavek 88. člena KZ-1. Na njihovi podlagi je prišla do ugotovitve, ki jo navedena zakonska določba določa kot temeljno pri odločanju o pogojnem odpustu, in sicer, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poročilo natečajne komisije - merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Značilnost upravnih aktov glede na to zakonsko določbo je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Vsi izpodbijani akti pa ne vsebujejo nobene vsebinske odločitve o kakšni materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in niso bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - garaža
V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. Glede na določbe Odloka o zazidalnem načrtu Selo, relevantne za gradnjo na sporni parceli, za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni zakonski pogoji, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom, ki umestitev pomožnih objektov predvideva le v sklopu objekta.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 14.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - javni razpis - razpisni pogoji - prevzem celotne kmetije - lastništvo traktorja
Bistveno v zadevi je potrdilo Upravne enote Laško, iz katerega je razvidno, da je bil prenosnik A.A. na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC. Šele 19. 6. 2013, to je po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). To pa pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov, saj je traktor delovni stroj, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
davek na dediščine in darila - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj za odložitev izvršitve škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo zasleduje izpodbijani akt. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Tožnik mora težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj do stopnje verjetnosti tudi izkazati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Rok za vložitev prošnje za izdajo posebne odločbe o ugotovitvi dovoljenja za stalno prebivanje tujca in prijavljenem stalnem prebivališču po ZUSDDD je določen v prehodni določbi 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD, ki je začela veljati dne 24. 7. 2010 (ZUSDDD-B). Skladno z navedeno določbo se je morala prošnja vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - izredna odpoved delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodila vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu glede vročitve vabila na razgovor med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, ker je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica pa tudi v tem postopku dodelitve BPP ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bili v istem izvršilnem postopku sedaj podani njeni verjetnejši izgledi za uspeh.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - dedna transmisija
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen ZDDD, in ugotovil, da v razmerju do zapustnika tožnica ne sodi v katerega od davčno ugodnejših dednih redov po tem členu zakona. V zadevi je pri tem sporna upoštevnost dedne transmisije. Ker za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika), lahko sodišče za zapustnikove dediče razglasi dediče med postopkom preminulega dediča; gre za dedovanje dedne pravice med postopkom preminulega dediča. V obravnavanem primeru dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža pokojnega zapustnikovega sina v I. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in stališča Ustavnega sodišča, da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, terja upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Po 76.b členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Navedena določba je skladna z 205. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila Šesto direktivo in katerih določbe je Slovenija sprejela v svoj pravni red z ZDDV-1 oziroma pred tem ZDDV.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8/3, 79. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 85, 85/1, 85/2.
premestitev obsojenca - premestitev v drug zavod - razlogi za premestitev - ogroženost obsojenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v pritožbi le konkretiziral svoje navedbe iz prošnje za premestitev, zlasti v povezavi z razlogi prvostopne odločbe, zaradi česar bi moral drugostopni organ njegove pritožbene ugovore obravnavati po vsebini. Med razlogi, zaradi katerih je bila njegova premestitev zavrnjena, je namreč med drugim tudi izostanek konkretnih navedb o nepravilnostih s strani zaposlenih, ki pa jih je tožnik v pritožbi (glede na očitek v prvostopni odločbi) konkretiziral s podrobnimi opisi posameznih dogodkov, ki po tožnikovem mnenju izkazujejo ogroženost, šikaniranje in ignoriranje s strani zaposlenih v zavodu, kar pa je bil (kot tožnik navaja) poglavitni razlog za vložitev prošnje za premestitev. Tovrstnih navedb pa nikakor ni možno opredeliti kot nova dejstva ali/oziroma nove dokaze. Ker pa teh ugovorov organ ni preizkusil, bi pa lahko pripeljali do drugačne odločitve organa, če bi jih, sodišče odločitve organa ne more preizkusiti, saj je ostalo zaradi kršitve določb postopka dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno.
ZDavP-2 člen 157, 157/3, 157/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - predlog za zadržanje davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - zavrženje predloga
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo že začeto davčno izvršbo smiselno zadržati. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom; v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. 157. člen ZDavP-2 torej ne omogoča zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke; prav tako pa tudi ne zavezuje davčnega organa, da bi na podlagi vloženega predloga za zadržanje o svoji presoji in razlogih zanjo obveščal davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zastopanje na predobravnavnem naroku
V zadevi je sporen obseg BPP, ki je bila odobrena prosilcu, ter s tem višina nagrade in povračila stroškov, do katerih je upravičen tožnik kot odvetnik, dodeljen za nudenje BPP. Iz odločbe o dodelitvi BPP (in iz napotnice) izhaja, da je bila prosilcu dodeljena nujna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na predobravnavnem naroku v kazenskem postopku določenega dne in ob določeni uri. Predobravnavni narok se na ta dan ni opravil in se je preložil na drug dan in takrat tudi opravil. Do zastopanja na predobravnavnem naroku je torej nedvomno prišlo, to pa, drugače kot meni tožena stranka, zadosti obliki in s tem obsegu BPP, ki je bila dodeljena z odločbo. Kot obliko dodeljene BPP je namreč v skladu z določbami 26. in 28. člena ZBPP treba šteti (le) pravno svetovanje in zastopanje na predobravnavnem naroku, medtem ko za omejitev le-tega na dan in uro, ko naj se opravi, v določbah ZBPP ni podlage. Čim pa je tako in je bilo delo opravljeno, je nastopilo tudi tožnikovo upravičenje do nagrade in povračila stroškov.
usklajeno ravnanje - določanje cen zdravil v humani medicini - delitev trga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S strani tožnika ponujena razlaga obstoja stika med kršiteljicami in pomena medsebojne komunikacije, z vidika vsebine spornih dokumentov ni bila ustrezno vsebinsko preizkušena. S strani toženke upoštevani dokazi so za tožnika predstavljali pomemben obremenilni dokaz, toženka pa je z zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku odvzela možnost obrambe v smislu drugačnega razumevanja vsebine teh sporočil oziroma njihovega neupoštevanja.
ničnost odločbe - ničnostni razlog - neizvršljivost odločbe - mrtvi osebi izdana odločba - sprememba potrdila o pravnomočnosti
Nepravilno je stališče upravnega organa, da je odločba o odvzemu nacionaliziranega zemljišča iz posesti prejšnjega lastnika ter imetnika pravice uporabe na tem zemljišču izvršljiva, tudi če je navedeni v času izdaje odločbe že mrtev. Kadar izrek odločbe nasprotuje pravnemu redu, je (namreč) podana pravna neizvršljivost odločbe. Stranka postopka je lahko le oseba s pravno sposobnostjo (to je sposobnostjo pridobivati pravice in prevzemati obveznosti) in ki jo imajo, ko gre za fizične osebe, le žive fizične osebe.