Tožnik v upravnem sporu sicer sme izpodbijati upravni akt tudi iz razlogov, zaradi katerih se ta akt izreče za ničnega, vendar se lahko ti razlogi nanašajo le na akt, ki je predmet upravnega spora. Tožnik bi torej v obravnavani tožbi lahko navajal le razloge za ničnost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi odločbe, na katero se ta sklep nanaša, saj bi to pripeljalo do podvajanja odločanja o ničnosti te odločbe. Navedb, ki se nanašajo izključno na zatrjevano ničnost gradbenega dovoljenja in njegove spremembe, zato sodišče v tem upravnem sporu ni moglo upoštevati.
Sodišče se načeloma strinja s stališčem toženke, da tožnik v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja že glede na zakonsko ureditev ne more biti stranka, prav tako tudi, da je svoj pravni interes v zvezi s predmetno gradnjo lahko varoval v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ovire pri pridobivanju gradbenega dovoljenja
Za presojo v tej zadevi ni pomembno niti ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - pritožba zaradi molka organa
Tožbeno razlogovanje, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov pritožbe zaradi molka organa, ker so mu ti stroški nastali zaradi opustitve dolžnega ravnanja prvostopenjskega organa, ni pravilno.
delo obsojencev - razporeditev obsojenca na delo - odločanje v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke
Odločba o razporeditvi na delo, izdana na podlagi 48. člena ZIKS-1, ne spada med odločbe, ki jih je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 treba izdati po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Take odločbe so namreč v navedeni zakonski določbi izčrpno naštete, med njimi pa odločbe o razporeditvi obsojenca na delo oziroma odločbe, izdane na podlagi 48. člena ZIKS-1, ni.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik tretmajskega kolegija zapora - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Po mnenju sodišča brez upoštevanja določb ZIKS-1, ki določajo način izvrševanja kazni, ki ga izvaja ZPKZ Dob, ni mogoče presoditi, ali bi razkritje interne komunikacije oziroma obravnavanega dokumenta, ki se po ugotovitvah Informacijskega pooblaščenca nanaša na notranje delovanje zavoda za prestajanje kazni zapora, povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma njegovi dejavnosti.
Koristi, ki jih želi tožnica zaradi pravdnega postopka varovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, so zgolj posredne, saj se nanašajo na izid drugega postopka, v katerem se ne odloča o upravnopravnem upravičenju investitorjev do gradnje. Ne gre torej za varovanje neposrednih koristi, kar za udeležbo v postopku zahteva 43. člen ZUP. Predvsem pa te koristi zgolj zato, ker se nanašajo na sodni postopek, še niso pravne, saj niso oprte na katerega od materialnih predpisov, ki jih je treba uporabiti v predmetnem upravnem postopku.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.
tožba v upravnem sporu - oseba s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje
Ker predmetna tožba ni razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitev v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
ZTuj-2 člen 3,3/4, 73. ZMZ člen 78. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji - prošnja za mednarodno zaščito - pravni interes - zavrženje tožbe
O prošnji tožnikov za priznanje mednarodne zaščite po ZMZ še ni pravnomočno odločeno, tek postopka po ZMZ pa predstavlja procesno oviro za vodenje postopkov po ZTuj-2. Zato si tožniki pravnega položaja v upravnem sporu, v katerem izpodbijajo odločitve organov, izdane na podlagi ZTuj-2, ne morejo izboljšati.
DDV - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako na primer nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora glede na navedeno dokazati, da za zamudo ni kriva. Možnost vrnitve v prejšnje stanje pa je potrebno omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
davčna izvršba - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - blokada poslovnega računa - trajna insolventnost - stečaj
Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejane razžalitve - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik bi moral izkazati stopnjo bolečin in njihovo trajanje, ki skladno s sodno prakso opravičujejo določitev odškodnine zaradi kaznivega dejanja razžalitve dobrega imena in časti, da bi organ lahko štel, da je verjetno dokazal, da mu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja povzročena nepremoženjska škoda kot pravno priznana škoda. Tožnik pa je pri dokazovanju le-te ostal zgolj v fazi opisovanja, kot je pravilno opredelil organ za BPP njegova zatrjevanja, kar pa za standard, ki izhaja iz 1. alineje 8. člena ZBPP ne zadošča. Ker tožnik ni izkazal posebnega pogoja za dodelitev BPP, ki se za kazenski postopek v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji zahteva, je organ za BPP njegovo prošnjo lahko že iz tega razloga zavrnil.
odvetnik - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris
Izrek disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica ima sam po sebi za posledico izbris iz imenika odvetnikov. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izbris iz imenika odvetnikov na tej podlagi, je pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa.
imenovanje institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralnih naprav - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predmetnem postopku ni izvedla predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka v skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je predmetni predlog za obnovo postopka vložen pravočasno.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - iz izvršbe izvzeti prejemki - denarna socialna pomoč
Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da se zoper njega izvršba sploh ne bi smela dovoliti, temveč le, da so pri opravljanju izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2, 3/3. ZKP člen 70, 70/3, 70/4, 97.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu - kazenski postopek - obvezna obramba
Tožniku se v kazenskem postopku očita storitev kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen zapora od enega do osmih let, in gre torej za primer obvezne obrambe iz 70. člena ZKP. To pomeni, da je brezplačna pravna pomoč urejena s posebnim zakonom (ZKP), zaradi česar so nastopile okoliščine iz tretjega odstavka 3. člena ZBPP. Zato je treba – kot je tožniku pravilno pojasnil že organ za BPP - glede dodelitve BPP uporabiti določbe ZKP in ne ZBPP, zlasti, ker je lahko tudi na podlagi ZKP zaradi slabih gmotnih razmer tožnik oproščen plačila stroškov svojega zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti.
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
Zatrjevanja o nezakonitosti sklepa o preiskavi, kot nezakonito omejevanje komunikacijske zasebnosti pravne osebe, niso pomenila okoliščine, ki bi vzbujala dvom v nepristranost direktorja.
Tudi seznanitev z osebno korespondenco zaposlenih, za katero sicer nesporno obstaja pravica do izločitve iz upravnega spisa, ne pomeni okoliščine, ki bi lahko vzbujala dvom o nepristranosti uradne osebe direktorja ter bi lahko pomenila podlago za njeno izločitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - potrdilo o pravočasno vloženi prošnji - združitev družine - rok za vložitev prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje z drugačnim namenom
Tožnik je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje z drugačnim namenom vložil v času, ko je imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. To pomeni, da je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja vložil pravočasno.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V zadevi nista podana ne subjektivni in ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni kriterij ni izpolnjen, saj stranka z interesom v danem roku predložila ni sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Kot izhaja iz te določbe, mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna. Občutno škodo bi torej morala tožeča stranka konkretno izkazati.