ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.
Tožnik v upravnem sporu sicer sme izpodbijati upravni akt tudi iz razlogov, zaradi katerih se ta akt izreče za ničnega, vendar se lahko ti razlogi nanašajo le na akt, ki je predmet upravnega spora. Tožnik bi torej v obravnavani tožbi lahko navajal le razloge za ničnost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi odločbe, na katero se ta sklep nanaša, saj bi to pripeljalo do podvajanja odločanja o ničnosti te odločbe. Navedb, ki se nanašajo izključno na zatrjevano ničnost gradbenega dovoljenja in njegove spremembe, zato sodišče v tem upravnem sporu ni moglo upoštevati.
Sodišče se načeloma strinja s stališčem toženke, da tožnik v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja že glede na zakonsko ureditev ne more biti stranka, prav tako tudi, da je svoj pravni interes v zvezi s predmetno gradnjo lahko varoval v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Naknadna parcelacija zemljišča, na kateri stoji obravnavana gradnja, sama po sebi ne vpliva na izvršljivost inšpekcijskega ukrepa. Opis objekta v izreku, navajanje njegovih dimenzij in lege namreč niso namenjeni določitvi obsega odrejenih del, temveč zgolj identifikaciji objekta.
Utemeljena sta tožbena ugovora o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe in o kršitvi pravil postopka upravnega organa druge stopnje. Sodišče namreč soglaša s tožbeno trditvijo, da prvostopenjska inšpekcijska odločba ne navaja, katera dejstva in okoliščine so bile podlaga za ugotovitev, da bi bilo za obravnavano gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Koristi, ki jih želi tožnica zaradi pravdnega postopka varovati v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, so zgolj posredne, saj se nanašajo na izid drugega postopka, v katerem se ne odloča o upravnopravnem upravičenju investitorjev do gradnje. Ne gre torej za varovanje neposrednih koristi, kar za udeležbo v postopku zahteva 43. člen ZUP. Predvsem pa te koristi zgolj zato, ker se nanašajo na sodni postopek, še niso pravne, saj niso oprte na katerega od materialnih predpisov, ki jih je treba uporabiti v predmetnem upravnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik tretmajskega kolegija zapora - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Po mnenju sodišča brez upoštevanja določb ZIKS-1, ki določajo način izvrševanja kazni, ki ga izvaja ZPKZ Dob, ni mogoče presoditi, ali bi razkritje interne komunikacije oziroma obravnavanega dokumenta, ki se po ugotovitvah Informacijskega pooblaščenca nanaša na notranje delovanje zavoda za prestajanje kazni zapora, povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma njegovi dejavnosti.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - pritožba zaradi molka organa
Tožbeno razlogovanje, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov pritožbe zaradi molka organa, ker so mu ti stroški nastali zaradi opustitve dolžnega ravnanja prvostopenjskega organa, ni pravilno.
delo obsojencev - razporeditev obsojenca na delo - odločanje v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke
Odločba o razporeditvi na delo, izdana na podlagi 48. člena ZIKS-1, ne spada med odločbe, ki jih je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 treba izdati po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Take odločbe so namreč v navedeni zakonski določbi izčrpno naštete, med njimi pa odločbe o razporeditvi obsojenca na delo oziroma odločbe, izdane na podlagi 48. člena ZIKS-1, ni.
DDV - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako na primer nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora glede na navedeno dokazati, da za zamudo ni kriva. Možnost vrnitve v prejšnje stanje pa je potrebno omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni popolna. Vsebuje zgolj pavšalen zaključek, da tožnica s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh, materialnopravna podlaga, na kateri temelji ta zaključek, pa ni navedena.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
Okoliščin, ki jih je uveljavljal tožnik (seznanjenost uradne osebe z dokazi, ki izvirajo iz nezakonite preiskave ter naj bi bili posledično pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic), kot razloga za izločitev uradne osebe ni mogoče uveljavljati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36. ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 82.
odvzem poslovne sposobnosti - vložitev tožbe v upravnem sporu - pravdna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - začasni zastopnik - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik. Zato ga sodišče ni dodatno pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Začasni zastopnik se stranki postavi le, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Tožniku pa je bil, zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti in s tem procesne sposobnosti, že postavljen skrbnik za poseben primer, ki je njegov zakoniti zastopnik.
dovoljenje za začasno prebivanje - izdaja nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje - potrdilo o pravočasno vloženi prošnji - združitev družine - rok za vložitev prošnje za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje z drugačnim namenom
Tožnik je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje z drugačnim namenom vložil v času, ko je imel veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. To pomeni, da je prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja vložil pravočasno.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V zadevi nista podana ne subjektivni in ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost. Subjektivni kriterij ni izpolnjen, saj stranka z interesom v danem roku predložila ni sklepa, s katerim bi predmetne informacije označila kot poslovno skrivnost. Izpolnjen pa tudi ni objektivni pogoj iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Kot izhaja iz te določbe, mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna. Občutno škodo bi torej morala tožeča stranka konkretno izkazati.
DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - gradnja nepremičnine - stanovanjski objekt za zasebne namene
Pravica do odbitka je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska zakonodaja (ZDDV-1) in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri obračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativne sporne naslednji pogoj: 1. da se DDV nanaša na nabavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij 4. da ne ve za goljufijo ali zlorabo sistema DDV. Tožnikovi razlogi, da je nepremičnino gradil za poslovno stanovanjske namene oz. za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, ne ustrezajo dejanskim ugotovitvam, ki izhajajo iz objektivnih okoliščin zadevne dobave nepremičnine, zato jih sodišče kot neutemeljene zavrača. Gradnja objekta se je pričela že pred izdajo prvega gradbenega dovoljenja (27. 5. 2009) in je bila ob izdaji drugega gradbenega dovoljenja (8. 12. 2009) že v končni fazi. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, da ob zgraditvi objekta ni bilo moč najti primernih najemnikov in da so bili prostori zato dani v stanovanjski najem, pa niso takšne, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, saj niso podprte s konkretnimi objektivnimi dokazi. Iz vsega sledi, da je pravilna ocena obeh davčnih organov, da je imel tožnik namen graditi izključno stanovanjski objekt za zasebne potrebe in ne za obdavčljivo dejavnost tožnika.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi je sporna višina za izračun uporabljene vrednosti spornega predmeta, na katerem temelji obračun opravljenih storitev BPP po posameznih postavkah OT. Tožena stranka je že v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je glede višine spornega predmeta oprla na pravnomočno sodno poravnavo.
Po določbah ZUP in ZBPP ni podlage za to, da bi tožena stranka pri obračunu odvetniške nagrade morala slepo slediti s strani tožnice implicitno zatrjevani višini vrednosti spornega predmeta.
davčna izvršba - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - blokada poslovnega računa - trajna insolventnost - stečaj
Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - jezik v postopku
Iz podatkov v spisu ni izkazano, da tožnik ne bi razumel vprašanj in poteka postopka. Iz Zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da sta policista ugotovila, da tožnik razume in govori srbski jezik, zato sta prevajala tožniku iz slovenskega v srbski jezik.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem aktu navedel, da je bila tožniku predhodno izdana odločba o prostovoljni vrnitvi z dne 16. 1. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 1. 2013. Tožnik tem dejstvom ne oporeka. Sam tudi pravi, da je plačilni nalog plačal, tako da je neprepričljiva njegova izhaja, da o tem ne ve nič. To pa pomeni, da sta izpolnjena pogoja za izdajo odločbe o odstranitvi in za izdajo ukrepa o prepovedi vstopa. Šestmesečna prepoved vstopa je najkrajša možna dolžina prepovedi, zato sodišče ne vidi razlogov za nezakonitost tega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha - subsidiarni obtožni predlog
Za uporabo določbe 24. člena ZBPP pa je bistvena presoja verjetnosti uspeha v sodnem postopku, za katerega se BPP zaproša.
Toženka je pravilno ugotovila dejansko stanje, ko je izhajala iz sklepa Državnega tožilstva. Kolikor je organ, kvalificiran za presojo verjetnosti storitve kaznivega dejanja, zavrgel kazensko ovadbo tožnika, ni verjetno, da bi tožnik s subsidiarnim obtožnim predlogom uspel, glede na dejstvo, da so podlaga utemeljitve kaznivega dejanja po subsidiarnem predlogu ista dejstva, kot jih je za verjetnost storitve kaznivega dejanja predložil tožnik sam Državnemu tožilstvu, torej so bila presojana že s strani tožilstva.
ZTuj-2 člen 3,3/4, 73. ZMZ člen 78. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji - prošnja za mednarodno zaščito - pravni interes - zavrženje tožbe
O prošnji tožnikov za priznanje mednarodne zaščite po ZMZ še ni pravnomočno odločeno, tek postopka po ZMZ pa predstavlja procesno oviro za vodenje postopkov po ZTuj-2. Zato si tožniki pravnega položaja v upravnem sporu, v katerem izpodbijajo odločitve organov, izdane na podlagi ZTuj-2, ne morejo izboljšati.