O mirovanju glasovalnih pravic družbe A. in tožnic v ciljni družbi je bilo (pravnomočno) odločeno z odločbo toženke z dne 13. 12. 2012, tako da je bilo navedenim družbam prepovedano uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi. Mirovanje glasovalnih pravic v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 63. člena ZPre-1 traja, dokler družbe ne dajo prevzemne ponudbe ali dokler ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Nova določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 toženki ne daje podlage, da bi o trajanju prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic tožnic (in zavarovalnice A.) v ciljni družbi, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, z novo odločbo ponovno odločila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetnost uspeha - subsidiarni obtožni predlog
Za uporabo določbe 24. člena ZBPP pa je bistvena presoja verjetnosti uspeha v sodnem postopku, za katerega se BPP zaproša.
Toženka je pravilno ugotovila dejansko stanje, ko je izhajala iz sklepa Državnega tožilstva. Kolikor je organ, kvalificiran za presojo verjetnosti storitve kaznivega dejanja, zavrgel kazensko ovadbo tožnika, ni verjetno, da bi tožnik s subsidiarnim obtožnim predlogom uspel, glede na dejstvo, da so podlaga utemeljitve kaznivega dejanja po subsidiarnem predlogu ista dejstva, kot jih je za verjetnost storitve kaznivega dejanja predložil tožnik sam Državnemu tožilstvu, torej so bila presojana že s strani tožilstva.
DDV - odbitek DDV - pravica do odbitka DDV - gradnja nepremičnine - stanovanjski objekt za zasebne namene
Pravica do odbitka je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska zakonodaja (ZDDV-1) in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri obračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativne sporne naslednji pogoj: 1. da se DDV nanaša na nabavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij 4. da ne ve za goljufijo ali zlorabo sistema DDV. Tožnikovi razlogi, da je nepremičnino gradil za poslovno stanovanjske namene oz. za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, ne ustrezajo dejanskim ugotovitvam, ki izhajajo iz objektivnih okoliščin zadevne dobave nepremičnine, zato jih sodišče kot neutemeljene zavrača. Gradnja objekta se je pričela že pred izdajo prvega gradbenega dovoljenja (27. 5. 2009) in je bila ob izdaji drugega gradbenega dovoljenja (8. 12. 2009) že v končni fazi. Okoliščine, ki jih navaja tožnik, da ob zgraditvi objekta ni bilo moč najti primernih najemnikov in da so bili prostori zato dani v stanovanjski najem, pa niso takšne, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev, saj niso podprte s konkretnimi objektivnimi dokazi. Iz vsega sledi, da je pravilna ocena obeh davčnih organov, da je imel tožnik namen graditi izključno stanovanjski objekt za zasebne potrebe in ne za obdavčljivo dejavnost tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe ni popolna. Vsebuje zgolj pavšalen zaključek, da tožnica s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh, materialnopravna podlaga, na kateri temelji ta zaključek, pa ni navedena.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - zaprosilo za izterjavo davščin - zastaranje obveznosti
V primeru, kakršen je obravnavani, ko država prosilka za isto terjatev navede različna roka zastaranja, po presoji sodišča davčni organ ne more nekritično slediti navedbam države prosilke in se sklicevati na datum zastaranja, ki je naveden v zaprosilu, temveč je dolžan ugotoviti, kateri rok je v skladu s predpisi države prosilke.
Ker tožnica v danem roku sodne takse za tožbo ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe, kar ima za posledico ustavitev postopka. Opozorilo na to pravno posledico je vseboval tudi nalog za plačilo sodne takse.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica v tožbi ne navaja, koliko točk konkretno bi ji po njenem mnenju morala po posamezni točkovalni postavki priznati toženka. Prav tako tudi ne navaja določno, da bi ji bilo priznano premajhno doseženo število točk po katerikoli posamezni točkovalni postavki, niti ne izpodbija po posameznih postavkah konkretno prejetega števila točk. Pač pa posplošeno opisuje kot neprimerne oziroma utesnjujoče svoje stanovanjske razmere v sedanjem stanovanju, za kar je prejela 10 točk, kar je med stranka nesporno in tega tožnica konkretno niti ne izpodbija v tožbi. Dodatno je tožnica glede na tedaj izkazane zdravstvene težave svoje družine prejela 80 točko po postavki „II. Socialne in zdravstvene razmere - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma mladoletnih otrok“ (točka 7.1.) in tudi v tej zvezi tožnica konkretno ne izpodbija doseženega števila točk, niti določno ne navaja, koliko točk bi ji konkretno še šlo, pa ji ne bi bile priznane s strani toženke.
Račun ne prikazuje obsega in vrste opravljenih storitev, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 6. točke prvega odstavka 82. člena ZDDV-1. Da je identifikacija vsebine in obsega opravljenih storitev obvezna sestavina računov in relevanten podatek izhaja tudi iz sodne prakse SEU glede uveljavljanja pravice do odbitka. Nepopoln račun je tudi po sodni praksi SEU razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - iz izvršbe izvzeti prejemki - denarna socialna pomoč
Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne pomeni, da se zoper njega izvršba sploh ne bi smela dovoliti, temveč le, da so pri opravljanju izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - vrstni red plačil davka
Iz knjigovodske evidence izhaja, da je tožena stranka plačila tožnika upoštevala pri izračunu davčnega dolga po izpodbijanih sklepih. Prav tako je v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožnikove davčne obveznosti je s plačili poravnala, seveda upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi šestega odstavka 97. člena ZDavP-2. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
imenovanje institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralnih naprav - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predmetnem postopku ni izvedla predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka v skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je predmetni predlog za obnovo postopka vložen pravočasno.
odvetnik - disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljanja odvetniškega poklica - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - pogoji za izbris
Izrek disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja odvetniškega poklica ima sam po sebi za posledico izbris iz imenika odvetnikov. Pogoj, ki mora biti izpolnjen za izbris iz imenika odvetnikov na tej podlagi, je pravnomočna odločitev o izreku disciplinskega ukrepa.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - jezik v postopku
Iz podatkov v spisu ni izkazano, da tožnik ne bi razumel vprašanj in poteka postopka. Iz Zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da sta policista ugotovila, da tožnik razume in govori srbski jezik, zato sta prevajala tožniku iz slovenskega v srbski jezik.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem aktu navedel, da je bila tožniku predhodno izdana odločba o prostovoljni vrnitvi z dne 16. 1. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 1. 2013. Tožnik tem dejstvom ne oporeka. Sam tudi pravi, da je plačilni nalog plačal, tako da je neprepričljiva njegova izhaja, da o tem ne ve nič. To pa pomeni, da sta izpolnjena pogoja za izdajo odločbe o odstranitvi in za izdajo ukrepa o prepovedi vstopa. Šestmesečna prepoved vstopa je najkrajša možna dolžina prepovedi, zato sodišče ne vidi razlogov za nezakonitost tega ukrepa.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnima naslovoma, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijana sklepa in začel s postopkom davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi je sporna višina za izračun uporabljene vrednosti spornega predmeta, na katerem temelji obračun opravljenih storitev BPP po posameznih postavkah OT. Tožena stranka je že v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je glede višine spornega predmeta oprla na pravnomočno sodno poravnavo.
Po določbah ZUP in ZBPP ni podlage za to, da bi tožena stranka pri obračunu odvetniške nagrade morala slepo slediti s strani tožnice implicitno zatrjevani višini vrednosti spornega predmeta.
davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje pravice do izterjave - začetek teka zastaralnega roka
Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi (nove) odmerne odločbe, ki je bila izdana v obnovljenem postopku. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti je začelo teči po izvršljivosti te (in ne prvotne) odmerne odločbe. Tožnika se je za predmetno obveznost terjalo že s sklepom o izvršbi, izdanim pred izpodbijanim sklepom, s tem pa je bil tek zastaralnega roka prekinjen in zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje.
dohodki iz delovnega razmerja - prispevki za socialno varnost - plačnik davka - nelikvidna družba z blokiranim računom - izogibanje plačilu davka - vrednotenje poslov po ekonomski vsebini
Ker gre pri plačniku davka iz 58. člena ZDavP-2 za osebo, ki v svoje breme izplača dohodek, se v konkretnem primeru, ob nespornem dejstvu, da je tožnica plače in s tem dohodke izplačala, pokaže kot bistveno, v čigavo breme je bil dohodek dejansko in ne formalno izplačan - v breme družbe A. ali v breme tožnice. Predmet obdavčitve in za to bistvene okoliščine ter dejstva se namreč vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Pri odgovoru na to vprašanje ni mogoče prezreti dejstva, da je bila tožnica ustanovljena in je poslovala na povezan oziroma usklajen način z družbo A. zato, ker je bilo družbi A. zaradi insolventnosti in blokiranega računa onemogočeno poslovanje. Zato je plače delavcem izplačevala tožnica. Izplačevala jih v neto zneskih, na podlagi sklenjene posojilne pogodbe. Obračunala pa je plače družba A., ki je izkazovala tudi vse obveznosti iz obračunov. Bistvena posledica takšnega ravnanja je, da so obveznosti za davek in prispevki za socialno varnost izkazani pri družbi A., ki je nelikvidna in ima blokirane vse račune, tožnica pa je, ker je obveznosti do delavcev poravnala le v višini izplačanih neto plač, razbremenjena vseh bruto stroškov dela in s tem obveznih dajatev. Takšen način poslovanja je posledica povezanosti med družbama, ki je bila vzpostavljena zavestno in z namenom, da se kljub nelikvidnosti in blokadi računov družbe A. zagotovi poslovanje ter hkrati izogne plačilu davka. Zato se davčna organa utemeljeno sklicujeta na določbe 74. člena ZDavP-2. Neplačilo davka se kot nedovoljena posledica pogodb, sklenjenih z namenom izogniti se plačilu davka, po ustaljeni sodni praksi odpravi na upravnopravnem področju.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pogodba o asignaciji - dokazno breme
Sporen je obstoj dolga tožeče stranke na podlagi treh računov, saj naj bi navedeni dolg oziroma terjatev davčnega dolžnika na njihovi podlagi prenehala s plačilom po pogodbah o asignaciji. Navedenega dejstva tožeča stranka v davčnem postopku ni izkazala, saj je obstoj pogodb o asignaciji samo zatrjevala, ni pa njihovega obstoja dokazala. Pri finančnem poslovanju med podjetji gre za poslovne dogodke, katerih verodostojnost se izkazuje z ustreznimi listinami in njihovim evidentiranjem v poslovnih knjigah. V konkretnem primeru tožeča stranka za svoje trditve ni predložila ustreznih dokazov, zaradi česar sodišče ob hkratni odsotnosti vknjižb v njihovih poslovnih knjigah, ki bi zatrjevano asignacijo izkazovale, njene navedbe ocenjuje kot pavšalne in neizkazane.