Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - predaja prosilca Republiki Hrvaški - Dublinska uredba
V konkretnem primeru so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Hrvaška. Prstni odtisi tožnika so bili vneseni v centralno bazo Eurodac s strani Republike Hrvaške in tožnik je že na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito.
V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku
Po prvem odstavku 23. člena ZOdvT se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. Navedena zakonska določba torej kot temeljno pravilo določanja vrednosti spornega predmeta v zakonskih sporih predpisuje odločanje po prostem preudarku. Pri tem sicer določa okoliščine, ki jih mora organ pri odločanju upoštevati, med drugim tudi dohodke zakoncev, ne predpisuje pa pravil, po katerih bi bila odločitev neposredno vezana na katero od teh okoliščin; to je tudi bistvo odločanja po prostem preudarku.
O neskladni gradnji ni mogoče govoriti vselej, ko investitor razpolaga z gradbenim dovoljenjem. Če objekt gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in posledično uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (samo) neskladno gradnjo.
pravica do pritožbe - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za izrek odločbe za nično
Ne ZUP ne ZGO-1 ne določata, da je zoper odločbo ministrstva, s katero je to zavrnilo zahtevo za uporabo izrednih pravnih sredstev, dovoljena posebna pritožba.
Predloga za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in za izrek odločbe za nično je toženka zavrnila, ker tožnik ni navedel zakonskih razlogov za uporabo teh izrednih pravnih sredstev. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne ugovarja, iz njegove vloge, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je razvidno, da je to pravno sredstvo utemeljeval s sklicevanjem na določbe ZUP, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo to vloženo. Zato sodišče pojasnjuje, da je tako trditveno kot dokazno breme za utemeljitev teh predlogov na tožniku, zgolj golo sklicevanje na zakonske določbe pa tem zahtevam ne zadosti.
stalno prebivališče - povrnitev statusa stalnega prebivališča - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in ni v skladu z napotki sodišča, da se mora opredeliti do vsebine potrdila z dne 8. 3. 1993 in do tožnikovih navedb, da mu do leta 1996 sploh ni bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo. Po presoji sodišča tožena stranka v ponovljenem postopku obeh jasno navedenih napotkov sodišča ni upoštevala v zadostni meri.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi - uporaba odvetniške tarife - potrebni oziroma upravičeni stroški
Obsežnost pisne vloge še ne utemeljuje njene zahtevnosti po vsebini, tj. zatrjevanega zahtevnega pravnega vprašanja in težje pravne problematike.
Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, se namreč v plačilo lahko naložijo le
potrebni
oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanja v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Zgolj zatrjevanje, da je bila izdelava strokovnih mnenj in fotografij potrebna, pa ne zadošča za utemeljitev nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb večkrat zaslišan, med drugim tudi izrecno o navedenih pravno pomembnih dejstvih. Tožbene navedbe, da mu toženka ni omogočila, da se izjasni o ugotovljenem dejanskem stanju, so torej s tega stališča neutemeljene, podrobneje pa jih sodišče ni moglo preizkusiti, ker jih tožnik ni v ničemer obrazložil oziroma konkretiziral.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - oprostitev plačila nadomestila
Tožnica bi se lahko uspešno sklicevala na oprostitev plačila NUSZ kot oviro za izdajo izpodbijane odločbe le, če bi bila v času njene izdaje (18. 4. 2013) že oproščena plačila NUSZ.
javni razpis - ukrep aktivne politike zaposlovanja - pogoji za subvencioniranje - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja
Če je brezposelna oseba pri istem delodajalcu že bila vključena v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerega namen je povečanje zaposlitvene možnosti, pa je delodajalec ni zaposlil, izvajanje drugega ukrepa z istim ciljem pri istem delodajalcu sploh ne bi bilo v skladu z zakonsko opredeljenim namenom teh ukrepov. Zato so neutemeljeni tudi tožničini očitki o posegu v njena „legitimna pričakovanja“ in v načelo pravne varnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - avtentična razlaga predpisa
V obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je pravilna materialna podlaga za odločitev PUP, tudi za njegovo avtentično razlago velja prehodna določba 50. člena OPN.
voznik začetnik - vozniško dovoljenje - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov - zamuda roka
Rok iz četrtega odstavka 53. člena ZVoz je materialni prekluzivni rok, ki ima za posledico izgubo veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se novo vozniško dovoljenje izda le na podlagi ponovno opravljenega vozniškega izpita. To pa pomeni, da navedenega roka ni mogoče podaljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe standardu očitnega neuspeha ni zadostila, prav tako organ ni v zvezi s tem preizkusil vseh okoliščin in dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
48. člen ZBPP obveznost povrnitve brezplačne pravne pomoči veže na ugotovitev, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku delno ali v celoti uspel in na tej podlagi pridobil premoženje oziroma dohodke. V tem primeru je dolžan vrniti znesek, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči (kolikor ni bil ta povrnjen od nasprotne stranke), vendar nikoli več, kot je v postopku dejansko dobil. V obravnavanem primeru tožeča stranka v postopku ni dobila nobenega premoženja ali dohodkov, zato na tej podlagi ne more biti zavezanka za vrnitev stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Pravica do zagovornika tudi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti, je v tretjem odstavku 6. člena EKČP določena za obdolženega v kazenskem postopku. Sicer pa je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem v zakonu določene pogoje. To sta finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa 24. člen ZBPP. Po zgoraj obrazloženem ta v obravnavani zadevi ni izpolnjen, razlog za zavrnitev pa je podan tudi po tretji alinei 8. člena ZBPP.
socialno podjetje - omejitev poslovanja - prepoved poslovanja - status zaposlitvenega centra
Teleološka razlaga, to je razlaga po namenu zakonodajalca, jasno kaže na to, da je bil namen zakonodajalca preprečiti podvajanje spodbud, do katerih so upravičena invalidska podjetja in zaposlitveni centri na podlagi ZZRZI s spodbudami po ZSocP. Iz tega sledi, da je določbo tretjega odstavka 9. člena ZSocP treba razumeti tako, da gre za alternativno navedene razloge za nemožnost kumuliranja statusa socialnega podjetja s statusom zaposlitvenega centra.
ZZZDR člen 120, 154. ZUP člen 221, 221/1. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v varstvo in vzgojo zavodu - rejništvo - koristi otroka - začasna odločba
Začasna odločba o odvzemu otroka po prvem odstavku 221. člena ZUP ni v nasprotju z 88. členom ZSV. Postopek za dosego končne odločitve je tudi po izdaji začasnih odločb v teku, vendar pa je bila v obravnavani zadevi prav zaradi dobrobiti otroka potrebna takojšnja (začasna) odločitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ, kakor tudi tožena stranka za njim, nista natančno ugotovila časovnega obdobja, kdaj je tožnik septembra 1991 odšel iz Slovenije in tudi nista ugotovila, kdaj točno oziroma konkretno se je nahajal pri mami v B., ko se je začela vojna, kar je bistveno za odločitev v obravnavani sporni zadevi, je ugotovitev upravnega organa, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (od septembra 1996 do septembra 2001) s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati v življenju v RS, preuranjena.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - stroški postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova - dvakratna navedba istega izvršilnega naslova - zastaranje
V postopku s pritožbo in posledično v upravnem sporu zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru plačilnega naloga in odločbe prekrškovnega organa, zoper katere je zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZP-1.
42. člen ZP-1 se nanaša na zastaranje pregona in je lahko upošteven le v postopku presoje zakonitosti izvršilnega naslova – plačilnega naloga. Z vidika zakonitosti sklepa o davčni izvršbi je v pogledu zastaranja relevanten 44. člen ZP-1.