ZOR člen 902, 902/1, 913, 913/3, 942. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88. Dopolnilni pogoji za kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah za primer nezgode in smrti zaradi bolezni KOL-B-88.
Poznavajoč delo treh oseb v podjetju in ne da bi zahtevala plačilno listo ali pogodbo o delu za dve osebi, je tožena stranka sklenila zavarovalno pogodbo za nezgodno zavarovanje za tri osebe in še za otroka, zato sedaj neutemeljeno zahteva več, kot je zahtevala v času sklenitve pogodbe, torej neutemeljeno zahteva za I. S. plačilno listo ali pogodbo o delu. Če so toženi stranki ob sklenitvi pogodbe zadoščale lastne ugotovitve in niso bile potrebne navedene listine, tudi ob izpolnitvi pogodbe ne more terjati teh listin kot edinih dokazov, ampak je mogoče "delovno razmerje" izkazati tudi z drugimi dokazi.
URS člen 23, 157. ZUS člen 1, 16, 73.ZPP člen 154, 165.
sojenje v razumnem roku - kršitev ustavne pravice
Dejanje, ki ga več ni, pa očitno niti ne more posegati v ustavno pravico, katere varstvo je uveljavljala tožeča stranka v upravnem sporu proti pristojnemu pravdnemu sodišču (ker je bila sklenjena sodna poravnava in je bil pravdni postopek končan).
izgnanka - pogoji za priznanje statusa - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker se sodišče prve stopnje do predloženega dokaza (potrdila Arhiva RS) ni opredelilo, pa bi se moralo, saj je od tega dokaza odvisna ugotovitev, ali so razloge za kasnejšo vrnitev tožnice oziroma njenih staršev (22.3.1947) povzročili sami ali ne, ima izpodbijana sodba pomanjkljivost, zaradi katere se ne more preizkusiti, saj v njej ni naveden razlog o odločilnem dejstvu, ki je pomembno za odločitev.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - izpolnjevanje pogojev - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji
Tožnica ni dokazala, da za sprejem v slovensko državljanstvo izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev, to je, da je v zadnjih 10 letih, od tega v zadnjih 5 letih, neprekinjeno bivala v Sloveniji, kot jih določa 10. člen ZDRS, zato je pravilna odločitev, da se je v državljanstvo RS ne sprejme. Ker tudi njeni hčeri živita s tožnico in torej ne prebivata v Sloveniji, ne izpolnjujeta pogojev po 14. členu ZDRS za sprejem v slovensko državljanstvo.
ZUS člen 25, 73. ZUP (1986) člen 4, 7, 87, 96, 135, 136, 202.ZDRS člen 10.
sprejem v državljanstvo - vročanje
Ker tožnik toženi stranki na njeno zahtevo ni predložil zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za sprejem v državljanstvo RS iz 10. člena ZDRS, ki morajo biti izpolnjeni tudi ob odločanju prvostopnega organa, je tožena stranka odločila pravilno in zakonito, ko ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo. Zahteva za dopolnitev vloge je bila z nabitjem na desko na upravni enoti pravilno vročena, ker tožnik spremembe naslova ni sporočil.
državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - izpolnjevanje pogojev - trajen vir preživljanja
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo, mora imeti po 4. točki 10. člena ZDRS zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Tožnica bi morala že v upravnem postopku izkazati, da ima zagotovljen trajen vir preživljanja.
ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 5.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem - trajen vir preživljanja
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo, mora imeti po 4. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki zagotavlja materialno in socialno varnost; ta pogoj mora izkazati že v upravnem postopku.
ZUS člen 73.ZNB člen 4, 22, 47, 47-8, 54, 55, 56, 57.
cepljenje proti nalezljivim boleznim - izpodbijanje odločbe zdravstvenega inšpektorja
Ker je cepljenje proti nalezljivim boleznim zakonska obveznost, ki se jo lahko opusti le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ki pa v tem primeru niso izpolnjeni, tožnik ne more izpodbiti odločbe zdravstvenega inšpektorja, s katero mu je naloženo, da pripelje otroka na obvezno cepljenje.
ZUP (1986) člen 113, 113/1, 114, 114/2, 116.ZDen člen 25.
upravni postopek - stroški postopka - plačilo izvedenine
Niti 116. člen ZUP/86 niti splošno pravilo o tem, kdo nosi breme stroškov upravnega postopka iz 1. odstavka 113. člena ZUP/86 organa ne zavezujeta absolutno. Določb o stroških postopka ni mogoče uporabljati samih zase, marveč le v korelaciji s procesnimi dejanji strank.
ZGO člen 19, 33a, 33a/2, 36, 70, 71, 89. ZUN člen 56.
enotno dovoljenje za gradnjo - uporabno dovoljenje - izpolnjevanje pogojev, določenih v gradbenem dovoljenju
Ker enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje pogoj, da mora biti pred izdajo uporabnega dovoljenja objekt priključen na javno kanalizacijsko omrežje, investitor ne bo mogel pridobiti uporabnega dovoljenja, če ta pogoj ne bo izpolnjen. To pa pomeni, da objekta ne bo mogoče uporabljati, dokler ta pogoj ne bo izpolnjen.
priznanje statusa izgnanke - presoja zgodovinskih podatkov
Pravilno je sklepanje sodišča prve stopnje, da bi morala dejstvo, ki ni sporno, da se je tožnica z družino vrnila v domovino dne 22.3.1947 z organiziranim transportom iz Avstrije, tožena stranka presoditi glede na zgodovinske podatke o vračanju izgnancev na organiziran način v domovino in ob upoštevanju teh podatkov presoditi potrdilo Arhiva RS o tem.
denacionalizacijski postopek - zastopanje stranke po odvetniku - stroški postopka
V denacionalizacijskem postopku, ki je bil uveden na zahtevo stranke in v njem ni udeleženih strank z nasprotujočimi si interesi, zastopanje strank po odvetniku ni potrebno in ne opravičeno. V postopku denacionalizacije nastopata namreč upravičenec kot aktivna, zavezanec pa kot pasivna stranka.
ZBPP člen 34, 34/2.ZUP člen 9, 9/1, 139, 139/3, 140, 140/2.
postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - ugotavljanje dejanskega stanja - stalno prebivališče tujca - podatek iz uradne evidence
V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, če ZBPP ne določa drugače. Zato bi morala tožena stranka zaradi ugotovitve stalnega prebivališča tožnika pozvati k predložitvi takega potrdila, lahko pa bi tudi sama opravila poizvedbe, saj gre za podatek iz uradne evidence.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o velikosti deležev
Ob dejanski ugotovitvi sodišč, da sta si oba zakonca prizadevala za skupno preživljanje sebe in otrok in da sta si oba prizadevala za gradnjo hiše ter nobenemu ni mogoče očitati, da bi v obdobju gradnje zanemarjal bodisi gradnjo, bodisi družino, je njun prispevek uravnotežen. Na podlagi ugotovljenih dejstev o veliko večjem finančnem prispevku toženca, ki je tudi z delom sodeloval pri gradnji, ni razlogov, da bi bil tožničin delež na hiši večji. Zato je zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju zakoncev v obravnavanem primeru ustrezna. Zakonodajalec je omogočil, da se jo ovrže le v tistih primerih, ko dejansko gradi le eden od zakoncev ali ko gre za očitno nesorazmerje pri denarnih vložkih ali pri delu.
krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost države - vmesna sodba - vojaška vaja
Dejavnost je nevarna, če je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic večja, hkrati pa je pričakovati, da škoda ne bo majhna.
Dejavnost je sodna praksa opredelila kot nevarno tudi tedaj, ko ni nevarna sama po sebi, ampak postane taka glede na okoliščine v konkretnem primeru in glede na tistega, ki dejavnost opravlja.
Opravljanje vojaške vaje hitrega snemanja pribora za minomet (4 kg težke torbice ROP) v okoliščinah tožnikove preutrujenosti, opremljenosti s popolno vojaško opremo, nepopolne usposobljenosti in dolžnosti opraviti vajo čim hitreje, ne predstavlja nevarne dejavnosti in s tem objektivne odgovornosti države, saj gre za povsem enostavno opravilo, opisane okoliščine niso v takšni vzročni zvezi z vajo, da bi jo povzročile posebej nevarno, kriterij nevarnosti pa je za povprečnega vojaka višji od tistega, ki velja za občane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21798
KZ člen 39, 39/1, 325, 325/2. ZTVCP člen 41, 41/2, 45, 45/1, 46, 46/4.ZKP člen 137, 137/4, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - opis kaznivega dejanja - prepoved vožnje motornega vozila - vštevanje odvzema vozniškega dovoljenja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz izreka je razvidno, da je obsojenec kršil določilo 2. odstavka 41. člena ZTVCP zato, ker je vozil preblizu desnemu robu vozišča, ta očitek pa je v še zadostni meri konkretiziran z navedbo, da je obsojenec z vozilom zadel pešca, ki sta ob desnem robu vozišča hodila v smeri njegove vožnje. Dovolj določno sta v opisu dejanja opredeljeni navedbi, da je obsojenec vozil tudi v nasprotju z določbama 1. odstavka 45. člena in 4. odstavka 46. člena ZTVCP, ker je osebni avtomobil glede na bližino naselja, nočno vidljivost in vožnjo z zasenčenimi lučmi ter s prometnim znakom omejeno hitrost na 40 km/h, vozil prehitro. V opisanem primeru bi bil opis konkretnega življenjskega primera z vidika kazenskopravne stroke bolj korekten, če bi vseboval natančno navedbo razdalje obsojenčevega vozila od desnega roba vozišča in njegovo hitrost, vendar tudi tak opis dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1.
odstavkom 325. člena KZ.
Iz izreka izpodbijane pravnomočne sodbe je razvidno, da je obsojenec povzročil prometno nesrečo z vozilom reg. št. ..., čeprav je iz spisovnega gradiva razvidno, da obsojenec vozila s tako registrsko številko ni vozil. Ta ugotovitev v pravnomočni sodbi je sicer protispisna, kljub temu pa ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Napačna navedba registrske številke namreč ne sodi med odločilna dejstva.
S tem ko je sodišče druge stopnje obsojencu na podlagi 1. odstavka 39. člena KZ izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo šestih mesecev, ne da bi mu po določbi 4.
odstavka 137. člena ZKP vštelo čas, ko je bil obsojencu odvzeto vozniško dovoljenje, je bila storjena kršitev kazenskega zakona po 6. točki 372. člena ZKP.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1.ZPP člen 251, 339.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - dokazovanje - dokaz z izvedencem - naloge izvedenca
Po teoriji o adekvatni vzročnosti je za pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do zatrjevane posledice. Sodna praksa in teorija tu dopuščata tudi določena odstopanja in upoštevata nekatere specifične okoliščine na strani oškodovanca ali bolj oddaljene posledice. V zvezi s tem revizija govori o posrednih vzrokih in posredni škodi. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj ne gre za vprašanje posredne škode ali vzroka, pač pa za neposredni vzrok. Le hujša poškodba kolka že ob sami nesreči (zlom, zvin, močen udarec) bi lahko povzročila tako okvaro ožilja in s tem motnje prekrvavitve, da bi kasneje prišlo do odmiranja kosti. Dokazano je bilo, da v prometni nesreči 26.1.1988 tožnikov kolk ni bil poškodovan in da zato tudi ni vzročne zveze med poškodbami v tej nesreči in kasnejšo tožnikovo boleznijo.
kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker se lahko zahteva za varstvo zakonitosti vloži le iz razlogov, navedenih v 1. odstavku 420. člena ZKP, zahteve ni mogoče opreti na precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijani odločbi. Le Vrhovno sodišče lahko ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki uveljavlja kršitev procesnega ali materialnega zakona, ugotovi takšen dvom in sprejme v 427. členu ZKP predvideno odločitev.
oblike denacionalizacije - odškodnina - nadomestna nepremičnina - sporazum med upravičencem in zavezancem - Slovenska odškodninska družba
Pogoj za denacionalizacijo v obliki nadomestnega premoženja je sporazum med zavezancem in upravičencem o vrnitvi nadomestnega premoženja. Slovenska odškodninska družba po ZDen ni zavezanka za to obliko odškodnine.