ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 501, 501/1, 501/2, 502, 502/1, 504, 507.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odgovornost prodajalca in proizvajalca - garancijski list - rok za notifikacijo - odgovornost za stvarne napake - požar na avtomobilu - zahteva za zamenjavo stvari - razveza pogodbe
Na podlagi garancijskega lista jamčita prodajalec in proizvajalec kupcu za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku. V primeru odgovornosti iz garancijskega lista (501. do 507. člen ZOR) ne veljajo kratki notifikacijski roki.
V primeru garancije se predpostavlja, da hibe na tehnični stvari sodijo v sfero odgovornost garanta, ki pa lahko dokaže nasprotno.
Ker obsojenec in njegova zagovornica nista bila seznanjena s predlogom okrožnega državnega tožilca za spremembo pravnomočne sodbe oziroma nista bila, kot to zahteva zakon, v zvezi z njegovim predlogom zaslišana, je podana kršitev določbe 5. odstavka 407. člena ZKP. Vendar je ta kršitev le relativna, saj obsojenec ni z ničemer izkazal njenega vpliva na zakonitost sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
Ker je bila izpodbijana odločba vročena v skladu z določbami 1., 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP in ugotovljeno, da je bila vročitev opravljena, je tožba, vložena po preteku 30-dnevnega roka, prepozna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - privatizacija stanovanj - prenos pravice do odkupa po SZ
Po 51. členu ZZZDR je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Pri tem ni pomembno, ali sta ga pridobila po tržni ali kakšni drugi ceni in kdo od zakoncev je formalni pridobitelj. V razmerju med zakonskema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem nakupu samo v korist enega od njiju. Toženkin oče je s pisno privolitvijo po določbi 117. člena SZ nanjo prenesel le pravico do odkupa stanovanja pod ugodnimi pogoji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21767
KZ člen 20, 20/1.ZKP člen 241, 241/1, 331, 331/1, 334, 334/1, 420, 420/2.
dejanska zmota - izvajanje dokazov - zaslišanje priče na glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če bi dejstva, ugotovljena v pravnomočni sodbi, potrjevala, kar navaja vložnik, in sicer, da dejanska zmota po 1. odstavku 20. člena KZ izključuje kazensko odgovornost in da je storilec, če je v zmoti zaradi malomarnosti, kazensko odgovoren za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, samo če zakon tudi za takšno dejanje določa kazensko odgovornost, bi bila podana kršitev iz 2. točke 372. člena ZKP.
Ker pa kršitev kazenskega zakona obsojenčev zagovornik zatrjuje na podlagi lastne presoje dokazov in ne dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi, s tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče je s tem, ko je na glavni obravnavi takoj, ko je priča povedala osebne podatke, v soglasju s strankami prebralo njeno prejšnjo izpovedbo, prekršilo določbe ZKP o zaslišanju prič na glavni obravnavi, med drugim 1. odstavek 331. člena v zvezi s 1. odstavkom 241. člena ZKP in 1. odstavek 334. člena ZKP.
ukrep urbanističnega inšpektorja - dovoljenje za poseg v prostor
Pri presoji zakonitosti ukrepa urbanističnega inšpektorja je pomembno le, ali investitor ima oz. nima dovoljenja za opravljeni poseg v prostor (73. člen ZUN).
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 18, 18/1, 258, 445, 445/1.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali sta obstoj in pravna relevantnost dokazov, ki jih je predlagala obramba, izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti.
Ker zagovornica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdane v skrajšanem postopku, sploh ni zahtevala, da bi ju z obsojencem pritožbeno sodišče obvestilo o svoji seji, pritožbeno sodišče, ki tudi državnega tožilca kot nasprotno stranko o seji ni obvestilo, ni v ničemer kršilo določbe 445. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21766
KZ člen 3, 3/1, 3/2, 112, 215, 215/4. KZ (1977) člen 169, 169/5.ZKP člen 378, 378/4.
pretrganje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zatajitev - odredba za razpis tiralice - pritožbena seja
Za procesno dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja kazenskega pregona, se šteje tudi odreditev razpisa tiralice. V času veljavnosti tiralice se zastaranje kazenskega pregona pretrga vse do nastopa absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Učinek odredbe za razpis tiralice namreč traja vse dotlej, dokler ni njen učinek z odločitvijo o preklicu tiralice prekinjen. Za razliko od drugih procesnih dejanj, ki jih opravlja sodišče, je posebnost odredbe za razpis tiralice nedvomno ta, da iz razloga, ki je na strani obdolženca, postopka ni mogoče nadaljevati niti (razen izjem) opravljati drugih procesnih dejanj, dokler tiralica ni realizirana.
V času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno (2.7.1991), je bilo pravno opredeljeno po 5. odstavku 169. člena KZ-77. V skladu z določbo 2. odstavka 3. člena KZ pa je bilo v obtožbi in sodbi pravilno opredeljeno kot kaznivo dejanje zatajitve po 4. v zvezi s 1. odstavkom 215. člena KZ.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
1. Prisoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
2. Sodišča morajo enake primere tudi materialnopravno obravnavati enako. Odraz tega pravila je ustaljena sodna praksa. Te ni mogoče spremeniti samo v posameznem primeru. Zato se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse oškodovance hkrati. Upoštevaje te okoliščine je vrhovno sodišče na občni seji 26.6.2002 sprejelo načelno pravno mnenje o prisoji zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo in pri tem zaradi enakega obravnavanja vseh oškodovancev in na podlagi sprememb zakonodaje določilo tudi časovni okvir, od kdaj se spreminja prisoja zamudnih obresti za te terjatve. Gre za datum 1.1.2002, ki upošteva pričetek veljavnosti OZ in ZPOMZO-A. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sodbo izdalo pred 1.1.2002. Zato bi drugačna odločitev o zavrnjenih zamudnih obresti v tej pravdni zadevi pomenila, da bi revizijsko sodišče to odškodninsko zadevo obravnavalo drugače kot druge primerljive zadeve.
URS člen 25.ZKP člen 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 443, 443/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - pravni pouk o dolžnosti napovedi pritožbe
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 10.9.1999 je razvidno, da je bil obdolženec seznanjen z novim narokom za glavno obravnavo ter pri tem poučen o tem, da bo sojen v nenavzočnosti, če na glavno obravnavo ne bo prišel, ter da mora, če bo sodišče izdalo sodbo, morebitno pritožbo zoper sodbo napovedati najkasneje v roku 8 dni. Ni pa bil poučen o posledicah, če pritožbe ne bo napovedal. Po glavni obravnavi dne 20.10.1999, ki jo je sodišče opravilo v nenavzočnosti obdolženca in na kateri je razglasilo sodbo, pa strankam ni bil dan pravni pouk v skladu z določili 1. odstavka 362. člena in 1. in 2. odstavka 368. člena ZKP. V takih okoliščinah sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je zagovornikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno iz razloga, ker pritožba ni bila pravočasno napovedana.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne sprejema dejanskih ugotovitev v izpodbijani pravnomočni sodbi, da se je oškodovanka, ki ji je obsojenec nabito pištolo nameril v predel dimelj, kar je sodišče štelo za resno grožnjo, počutila ogroženo, temveč polemizira s stališčem v sodbi višjega sodišča, da je odločilen občutek osebne ogroženosti v času dejanja, ne pa oškodovankine reakcije po dogodku. Zato na ta način ne uveljavlja kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ampak izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni postopek - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Pri odločanju po nadzorstveni pravici organ sam ne ugotavlja dejanskega stanja. Zato ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka v poslovnih prostorih ne prodaja otroških igrač, za kar je registrirana, ampak druge proizvode, za prodajo katerih ni registrirana, ne more biti podlaga za odločanje tožene stranke na podlagi 2. odstavka 263. člena ZUP/86.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje
Prisoja pravične denarne odškodnine.
Spremembo sodne prakse o zamudnih obrestih od denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo res narekujujejo spremenjene ekonomske in tudi druge razmere, vendar je treba upoštevati, da gre za veliko število odškodninskih sporov, ki se obravnavajo v različnih fazah sodnega postopka. Zato se mora sprememba nanašati na nedoločen krog oškodovancev in mora veljati za vse odškodovance hkrati. Upoštevaje te okoliščine je vrhovno sodišče na občni seji 26.6.2002 sprejelo načelno pravno mnenje o prisoji zamudnih obresti od denarnih terjatev za nepremoženjsko škodo in pri tem zaradi enakega obravnavanja vseh oškodovancev in na podlagi sprememb zakonodaje določilo tudi časovni okvir, od kdaj se spreminja prisoja zamudnih obresti za te terjatve. Gre za datum 1.1.2002, ki upošteva pričetek veljavnosti OZ in ZPOMZO-A. V tej zadevi je sodišče prve stopnje sodbo izdalo pred 1.1.2002. Zato bi drugačna odločitev o zavrnjenih zamudnih obresti v tej pravdni zadevi pomenila, da bi revizijsko sodišče to odškodninsko zadevo obravnavalo drugače kot druge primerljive zadeve.
ZKP člen 17, 18, 18/1, 330, 371, 371/1-11, 424, 424/1.
izvajanje dokazov - zagovor (soobdolženca) kot dokaz - načelo proste presoje dokazov - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Med dopustne osebne (personalne) dokaze sodi poleg izpovedb prič ter izvida in mnenja izvedenca tudi zagovor obdolženca.
Kadar je priznanje edino dokazno sredstvo, v kazenskem postopku nima procesno pravnih učinkov in za obsodilno sodbo ne zadošča, še vedno pa ima tudi v takšnem primeru priznanje lastnost dokaza oziroma dokaznega sredstva.
Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da "je tudi zagovor obtoženca ali soobtoženca podvržen dokazni oceni sodišča", v nadaljevanju pa, da "zagovor soobtoženca ni dokaz v formalnem smislu". Formalno nasprotje v razlogih pritožbenega sodišča zato res obstaja, vendar ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, saj se nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, pač pa na vprašanje pravne narave.
ZKP člen 201, 201/1-3, 205, 205/2, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - odločilno dejstvo - pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je v času odločanja o podaljšanju pripora zoper obdolženca z izpodbijanim sklepom preiskavo že vodil preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kranju in ne v Celju, kot je navedeno v sklepu o podaljšanju pripora, očitne pomotne navedbe glede sodišča ni mogoče šteti kot precejšnjega nasprotja o odločilnem dejstvu. Takšno nasprotje je upoštevno in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP le v primeru, ko gre za protispisno navajanje vsebine dokazov, ki so podlaga za ugotavljanje odločilnih dejstev, pomembnih za odločitev v zvezi s kaznivimi dejanji, ki bremenijo obdolženca.
Utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, je ugotovljen s pravnomočnim sklepom, s katerim je preiskovalni sodnik uvedel preiskavo zoper obdolženca. V takem položaju za obrazložitev obstoja utemeljenega suma v sklepu o podaljšanju pripora zadostuje sklicevanje na odločitev, s katero je bilo odločeno o utemeljenem sumu, razen v primeru, če so se do ponovne odločitve že ugotovljena dejstva in okoliščine bistveno spremenile.
Sodišče je vezano na predlog za podaljšanje pripora, ne pa tudi na razloge, katerih utemeljenost presoja v povezavi z zbranimi dokazi in podatki.
Sodišče je dolžno navesti v sklepu datum in uro, do katere podaljšuje pripor.