prisilna izterjava dolga - davek od dohodka iz dejavnosti - začasna odredba
Ker je tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlagala, da se z začasno odredbo zadrži izvršitev odločbe tožene stranke, je treba tako zahtevo obravnavati po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
prenehanje delovnega razmerja
V obrazložitvi sklepa z dne 4.11.1997 je delodajalec sam izrecno navedel, da tožniku delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti sklepa - 3.11.1997. S tem je delodajalec, pa čeprav napačno, ugotovil, da je njegov sklep že dokončen, tak sklep pa je, kot to pravilno ugotavlja sodišče v izpodbijani sodbi, za delavca obvezujoč. Zaradi take ugotovitve delodajalca pa ni več možno zaključiti, da je bil delavec odsoten z dela neupravičeno, oziroma take neupravičene odsotnosti z dela ni bilo mogoče ugotavljati vsaj do odločitve organa delodajalca na drugi stopnji.
revizija - pritožba zoper sodbo prve stopnje kot pogoj za dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP se revizija lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Vendar to ne pomeni, da revizijo lahko vloži tudi stranka, ki se ni pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje. Za stranko, ki se ne pritoži zoper sodbo sodišča (s sodbo je sodišče zahtevku tožnika delno ugodilo, zoper sicer samo smiselno zavrnjeni del tožbenega zahtevka se ni pritožil) prve stopnje, postane ta pravnomočna in ta stranka opustitve pritožbe ne more nadomestiti z revizijo. Obravnavanje revizije v takem primeru bi pomenilo, da je stranki dovoljeno preskakovati redna pravna sredstva, kar pa ni bil namen zakonodajalca. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da revizija tožeče stranke ni dovoljena v (sicer neopredeljenem) delu, kjer s svojim tožbenim zahtevkom ni uspela, pa glede tega dela ni bila vložena pritožba.
postopek lastninskega preoblikovanja - zavarovanje premoženja v okviru lastninskega preoblikovanja - začasna odredba - presoja pravilnosti postopka za izdajo začasne odredbe
V postopku lastninskega preoblikovanja se v zvezi z začasno odredbo, ki je bila izdana v postopku denacionalizacije po določbah ZLPP, ne more presojati pravilnosti pravnomočne začasne odredbe oziroma preverjati, ali je bilo z začasno odredbo zavarovano vse podržavljeno premoženje (tudi premičnine).
Sodišče je ugotovilo, da je bila podana nepravilnost v ravnanju tožnika kot direktorja. S tem je bil izpolnjen (razvezni) pogoj, pod katerim je bil sporazum sklenjen in je zato sporazum (pogodba) med strankama o izplačilu drugega dela odpravnine nehala veljati (tretji odstavek 74. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišča je bil pogoj določen tako, kot je zapisan v pisni izjavi in če ga je sodišče tako upoštevalo, s tem ni zmotno uporabilo določbe prvega odstavka 99. člena ZOR, po kateri se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pod kakšnimi pogoji preneha obveznost tožene stranke za plačilo drugega dela odpravnine, je bilo v izjavi dogovorjeno, torej je njena obveznost ugasnila na podlagi soglasne volje obeh strank.
znižanje osnovnih plač - listina o manj izplačanih plačah - lastninsko preoblikovanje podjetij - zamudne obresti
Svoje obveznosti, ki jih ji zaradi izplačevanja zakonito znižanih osnovnih osebnih dohodkov nalaga Kolektivna pogodba dejavnosti, je tožena stranka v celoti izpolnila. Tožniku je izdala ustrezno listino in mu omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja. Listina ni bila potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajalo podlago za denarni zahtevek delavca iz naslova premalo izplačane oziroma neizplačane plače. Listina delavcu ni dajala pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju. Uporabi se jo lahko le za enega od namenov, določenih z zakonom oziroma v skladu s kolektivno pogodbo določenih s splošnimi akti (sklepi) delodajalca. Ker ne gre za denarno obveznost, delavec tudi ne more zahtevati plačila zamudnih obresti za čas trajanja postopka privatizacije.
ugotavljanje dejanskega stanja po sodišču druge stopnje - spremenjeno dejansko stanje - obravnava
Revizija utemeljeno očita izpodbijanji sodbi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 347. in 358. členom ZPP: sodišče druge stopnje je ugotovilo drugačno dejansko stanje, ne da bi razpisalo obravnavo in ponovilo že izvedene dokaze. To pa ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 379. člena ZPP) in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Če bo v ponovljenem postopku sodišče druge stopnje ponovno podvomilo o pravilnosti prvostopnih dejanskih ugotovitev, bo moralo postopati po določbi 347. in 358. člena ZPP in šele po pritožbeni obravnavi odločiti o utemeljenosti vložene pritožbe.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 249-9. ZUS člen 23, 23/3, 73.
obnova postopka - stranka v postopku
Ker tožnica zoper podjetje ni vložila predloga za izdajo začasne odredbe, je s tem izgubila pravico do vračila podržavljenega premoženja v naravi in procesno pravico biti stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Zato ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86. Obstoja razloga po 1. točki 249. člena ZUP/86 pa ne bi bilo treba ugotavljati po vsebini, ker je predlog vložila neupravičena oseba, torej tožnica, ki ni stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja in to tudi ne more biti.
program lastninskega preoblikovanja podjetij - sodelovanje tožnika v postopku sprejemanja programa - stranka v postopku
Tožencu s tem, ko ni sodeloval v postopku sprejemanja programa lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je v skladu z 19. členom ZLPP sprejel organ upravljanja podjetja, niso bile kršene pravice, ki jih ima kot stranka v postopku odobritve programa, ki ga vodi Agencija. S tem, ko mu je bila vročena odločba Agencije, izdana v skrajšanem postopku, ki se začne na zahtevo in na podlagi dokazil podjetja, mu je bila dana možnost, da v tem postopku zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Zato ni podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS.
Glede vprašanja, ali mora v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi prevzema k drugemu delodajalcu biti točno določeno delovno mesto, na katerega bo prevzeti delavec razporejen, je pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi sprejelo stališče, da bi že v sklepu prvega delodajalca moralo biti določeno konkretno delovno mesto pri drugem delodajalcu. Revizijsko sodišče s tako razlago v celoti soglaša. Razlog za tako stališče je predvsem ta, da v nasprotnem primeru pred dokončnostjo sklepa o prevzemu in kasnejši sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ne bi bilo možno preveriti, ali gre za zakonit prevzem delavca s strani drugega delodajalca, saj ne bi bilo možno ugotoviti skladnosti pogodb.
ZUS člen 73.ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19.ZUP člen 260.
denacionalizacijski upravičenec - lastninsko preoblikovanje podjetja - vložitev predloga za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - stranka v postopku
Tožnik ni stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, ker ni pravočasno vložil predloga za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka po 9. do 16. členu ZLPP oz. je bil tak predlog pravnomočno zavržen oz. zavrnjen. Na to ne vpliva niti sklep o dovolitvi obnove postopka zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe po 12. členu ZLPP, saj ta ni postal pravnomočen. Sklep o dovolitvi obnove postopka zadrži izvršitev akta, zoper katerega je obnova dovoljena, le ko je pravnomočen, in samo tedaj, če gre za obnovo postopka akta, ki se ga izvršuje.
ZLPP člen 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19.ZDen člen 41. ZUS člen 73.
denacionalizacijski upravičenec - lastninsko preoblikovanje podjetja - začasna odredba - stranka v postopku
Denacionalizacijski upravičenec, ki ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe po 12. členu ZLPP je s tem izgubil pravico do vračila podržavljenega premoženja v naravi oz. v deležu na podjetju in tudi pravico biti stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Enako velja tudi za primere, če je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravočasno vložen, vendar z njim podjetje oz. agencija nista bila seznanjena.
S pravnomočno sodbo je bilo toženi stranki naloženo priznanje delovne dobe in izplačilo bruto plače, od katere mora delodajalec odvesti predpisane davke in prispevke, delavcu pa izplačati pripadajoči neto znesek plače. Ker tožena stranka tega ni storila prostovoljno, je bila tožnica prisiljena zahtevati izvršitev te obveznosti z vložitvijo nove tožbe, na podlagi katere bo lahko dosegla prisilno izvršbo, kolikor tožena stranka svojih obveznosti še vedno ne bo poravnala prostovoljno.
URS člen 22. KVČP člen 6. ZTPDR člen 82. ZDR (1990) člen 35, 103.
sodelovanje sindikata v postopku - vabilo delavcem na sejo organa, ki je odločal o njihovem ugovoru
Delodajalec o postopku za ugotavljanje, da delo delavcev trajno ni potrebno, ni obvestil sindikata. Delavci, za katere je bilo ugotovljeno, da njihovo delo trajno ni potrebno, niso bili vabljeni na sejo organa, ki je odločal o njihovih ugovorih.
S tem so bile kršene določbe materialnega prava iz prvega odstavka 82. člena ZTPDR in drugega odstavka 35. člena ZDR, ki delodajalcu naročajo, da mora o postopku obvestiti sindikat. V zvezi z vabili delavcev pa so bile kršene določbe 6. člena KVČP, 103. člena ZDR in drugega odstavka 82. člena ZTPDR.
Ker je odločitev sodišča druge in prve stopnje v nasprotju z dolgoletno prakso VS RS, je bila kršena tudi določba 22. člena URS, ki ureja enako varstvo pravic.
prenehanje delovnega razmerja iz operativnih razlogov - zaščitena kategorija delavcev po zakonu in branžni KP
Za razliko od ureditve v 1. odstavku 36.d člena ZDK, ki delavcu invalidu - ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino -
zagotavlja le pravico, da mu delovno razmerje ne sme prenehati brez njegovega soglasja, čeprav je uvrščen med trajne presežke, norma iz 2. odstavka 19. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije prepoveduje uvrstitev med trajne presežke delavca, za katerega je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
program lastninskega preoblikovanja - zavarovanje pravic lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Ker se lastninsko preoblikovanje ni izvajalo na podlagi z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-22/95 razveljavljenih določb 1. alinee 1. odstavka 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij, ni podlage za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva po 46. členu ZUstS.
URS člen 49, 74. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 6. ZDR (1990) člen 18.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - pravnomočnost odločbe o izbiri - pravni učinki
Sklep o izbiri, ki je postal dokončen in pravnomočen, pravno učinkuje kot pravilen in zakonit. Tožnica ne more zanikati pravnega učinka tega sklepa zaradi tega, ker meni, da je nezakonit. Če je štela, da je bil postopek objave nezakonit (npr. glede trajanja delovnega razmerja), bi morala v postopku in rokih, ki jih določa 84. člen ZTPDR zahtevati preizkus njene zakonitosti.
Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka je bila vložena zaradi prilastitve denarja, pri čemer je zahteva upoštevala in navajala enako dejansko stanje, ista dogodka in v bistvu enake posledice, kot sklep disciplinske komisije, čeprav resnično z nekaj drugačnimi besedami. Za ugotovitev identitete je bistven opis obravnavanega dejanja, ta pa je ves čas enak.
Devolutivnost ni pogoj za zakonitost odločanja v disciplinskem postopku glede na določbo drugega odstavka 4. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), tožena stranka pa je kot organ odločanja na drugi stopnji v disciplinskem postopku v svojem organizacijskem redu določila direktorja. Zato odločanje direktorja na obeh stopnjah ne pomeni nezakonite odločitve.
ZZad člen 14, 14/3, 30, 33, 33/1. ZGD člen 250, 250/2.
razrešeni direktor zadruge - odpravnina
Ker direktor ni z zakonom predpisan obvezen organ zadruge, so vsa njegova pooblastila, odgovornosti in tudi pravice, stvar ureditve v zadružnih pravilih in v pogodbi, ki jo je direktor sklenil z zadrugo (30. in 33. člen Zakona o zadrugah). Odpravnine razrešenim članom uprave in poslovodjem gospodarskih družb so bile (kasneje, po sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama) urejene v ZGD, ki pa ni splošni predpis, ki bi neposredno veljal tudi za direktorje zadrug. Če naj bi enaka ali podobna odpravnina veljala tudi zanje, bi to morala ustrezno urediti bodisi zadružna pravila, bodisi pogodba.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov v zvezi s podaljšanjem pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Kazniva dejanja neupravičenega prometa z mamili po 196. členu KZ predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zato za odreditev ter podaljšanje pripora zadostuje nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.