ZZVN člen 1, 2, 2/8. ZUS člen 25, 25/1-1, 60, 60/1-4, 77, 77/2-1.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Tožnik je že zahtevi priložil listine, katere po presoji pritožbenega sodišča dokazujejo dejansko stanje, ki ga za priznanje uveljavljenega statusa zahteva določba 8. odstavka 2. člena ZZVN.
URS člen 23, 25.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
sojenje v razumnem roku - trajanje pripora - pravica do pritožbe - pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče ni negiralo obtoženčeve ustavne pravice do pritožbe, s tem ko je pravilno ugotovilo (pri tem je posebej izpostavilo tudi pomen ustavne pravice do pritožbe), da se tudi z vlaganjem pritožb in predlogov za odpravo pripora objektivno upočasnjuje potek kazenskega postopka, toliko bolj, če so vložene iz enakih razlogov in ob nespremenjenih okoliščinah.
Presoja okoliščin v zvezi s pripornima razlogoma begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) in ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o predlogu za odpravo pripora oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom, ni dovoljena.
nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - priče - oprostitev pričanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se obsojenčeva izvenzakonska partnerka kljub pravnemu pouku po 2. odstavku 236. člena ZKP ni odrekla pričanju, uradnega zaznamka o njeni izjavi, dani organom za notranje zadeve, ni bilo potrebno izločiti iz spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21746
URS člen 22.ZKP člen 39, 201, 201/1-1, 420, 420/2.
udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - kazenska odgovornost napeljevalca - domneva nedolžnosti - pripor - begosumnost - utemeljen sum - izločitev sodnika - seznanitev sodnika z nedovoljenimi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je kaznivo dejanje rezultat delovanja več oseb, je odgovornost napeljevalca ali pomagača vezana le na storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (actus reus) ne pa tudi na kazensko odgovornost storilca (mens rea). Ker v našem kazenskem pravu velja takoimenovana limitirana akcesornost, dejstvo, da M. še ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje umora, ni ovira za vodenje postopka zoper obtoženca, ki naj bi M.-ja napeljal k storitvi navedenega kaznivega dejanja.
Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati na nevarnost bega (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP), spadajo poleg teže kaznivega dejanja predvsem tiste, ki zadevajo značaj osebe, domicil, poklic, premoženje, družinske in vse druge vezi z domačim oziroma tujim okoljem.
Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, ki jih je potrebno iz spisa izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP, ampak je le odklonitveni razlog. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali je take narave, da je vplivala na pristranskost odločanja sodnika v tolikšni meri, da je zato izpodbijana pravnomočna odločba nezakonita. Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora torej izkazati, da je to vplivalo na zakonitost napadene pravnomočne odločbe in ne zadošča zgolj sklicevanje na to, da se je sodnik seznanil s takim dokazom.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ocenjuje verodostojnost posameznih prič, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 157, 170, 199, 200.ZZDej člen 47, 57.URS člen 34 - 38.
vzročna zveza - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za drugega - odgovornost zdravstvene ustanove - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - pojasnilna dolžnost zdravnika - škoda zaradi zdravniške napake
Posamezna dejstva o škodi, o zvezi med škodo in ravnanjem (vzročna zveza) in podobno so dejanska vprašanja, medtem ko je opredelitev o pravno priznani škodi, o pravno relevantni vzročni zvezi in podobno, pravno vprašanje, tako kot opredelitev, da morajo biti vse predpostavke podane kumulativno.
Škoda zaradi okrnitve pravice osebnosti je v 200. členu ZOR nedefinirana (kot okrnitev splošne pravice osebnosti). Zato jo je treba, če se taka odškodnina uveljavlja, vsebinsko opredeliti, tako da je možna razmejitev z drugimi oblikami nepremoženjske škode s področja duševnih bolečin (trajnega ali trajnejšega pojava, kot so zmanjšanje življenjskih sposobnosti, ki vključuje paleto "posledic", strah in zaskrbljenost, prav tako s pestrim obsegom in podobno).
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojencu pravice obrambe, s tem ko je izvedensko mnenje dobil dan pred narokom za glavno obravnavo, niso bile kršene, saj se je njegova zagovornica roku za podrobnejšo preučitev izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo izrecno odpovedala, poleg tega pa je bil po tem naroku opravljen še en narok, na katerem sta bila obsojenec in njegova zagovornica prisotna in bi na izvedensko mnenje lahko podala dodatne pripombe oziroma predlagala ponovno izvedbo tega in drugih dokazov.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - privatizacija stanovanj
Načeloma sicer v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem odkupu samo v korist enega od njiju. Vendar pa je tudi velikost deleža odvisna od uporabe kriterijev iz 59. člena ZZZDR.
ZKP člen 331, 331/5, 340, 340/2, 340/3, 420, 420/2.
priče - mladoletna priča - oprostitev pričanja - branje zapisnika o zaslišanju privilegirane priče na glavni obravnavi - soglasje strank za branje zapisnikov - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Mladoletnih oseb, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve spolnega nasilja, ni dopustno na obravnavi neposredno zaslišati (5. odstavek 331. člena ZKP), sodišče pa mora v teh primerih odločiti, da se prebere zapisnik o njihovem prejšnjem zaslišanju. Če gre v teh primerih za privilegirano pričo, pa je potrebno upoštevati še določilo 3. odstavka 340. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 236. člena ZKP.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti se lahko izpodbija tudi odločba o kazenski sankciji, vendar le tedaj, kadar vložnik meni, da je pri izreku kazenske sankcije prišlo do kršitve zakona. V obravnavani vlogi pa zagovornik navaja le, da so tako posamične kakor tudi enotna kazen "absolutno previsoke", kar pa ne predstavlja kršitve zakona, temveč pomeni le izpodbijanje dejanskega stanja v zvezi z izrekanjem kazenske sankcije, kar pa ne more razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je bila sklenjena kupoprodajna pogodba realizirana s preselitvijo toženca v stanovanje v letu 1961 in s poplačilom kupnine do konca leta 1967. Glede na navedeno sta sodišči pravilno zaključili, da je bil interes, zaradi katerega sta se stranki pogodbeno zavezali tak, kot je pri vsaki kupoprodaji, in da s sklenitvijo sporne kupoprodajne pogodbe niso bili kršeni ustavni in prisilni predpisi ali celo poseženo v moralne norme. Sklicevanje na določbo 3. člena Zakona o spremembah zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SFRJ 32/68) tako že glede na zgoraj ugotovljeno, da ni šlo za odtujitev brez povračila, ne pride v poštev.
Zatrjevano dejstvo, da bi šlo pri darilni pogodbi za tujo stvar, samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Ob ugotovljenem, da prodano stanovanje ni bilo takšno, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč, ta okoliščina ne bi mogla biti razlog za ničnost darilne pogodbe (primerjaj 460. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
ZKP člen 178, 178/5, 340, 340/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - nujna preiskovalna dejanja - zaslišanje prič - navzočnost obdolženca pri nujnem preiskovalnem dejanju - glavna obravnava - soglasje strank za branje zapisnikov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
S tem ko je pritožbeno sodišče v zvezi z odločilnimi dejstvi sprejelo razloge prvostopne sodbe in jih ocenilo kot pravilne, se je opredelilo do pritožbenih navedb in zadostilo zahtevam določbe 1. odstavka 395. člena ZKP. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Obsojencu pri izvedbi nujnega preiskovalnega dejanja - zaslišanju prič - ni bila omogočena prisotnost. Zato je bila kršena določba 5. odstavka 178. člena ZKP, kar pa ni vplivalo na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe. Glede na soglasje obsojenca, da se izpovedbi prebereta na glavni obravnavi (2. odstavek 340. člena ZKP), je sodišče lahko oprlo sodbo tudi na ta dokaz.
Navedb, s katerimi zahteva za varstvo zakonitosti ne soglaša z okoliščinami, pomembnimi za odmero kazni, in njihovo presojo, ni mogoče opredeliti kot kršitev kazenskega zakona, temveč kot s tem izrednim pravnim sredstvom nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - tožba na ugotovitve solastnine
Pri presoji višine deležev zakoncev na skupnem premoženju, je treba tudi prispevke strank pri nastanku skupnega premoženja ugotavljati za celotno obdobje zakonske oziroma ekonomske skupnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se Vrhovno sodišče po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, to lahko stori le, če zahteva poleg razlogov, zaradi katerih je vložena, vsebuje tudi njihovo utemeljitev.
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta se na podlagi izvedenega dokaznega postopka in ocene dokazov prepričali, da je tožnik je tožencu izročil 19.200 DEM sta pravilno uporabili prvi odstavek 557. člena ZOR, ko sta odločili, da mora posojilojemalec vrniti enak znesek do dogovorjenega dne 20.7.1995. Ker je v Republiki Sloveniji plačilno sredstvo tolar, sta vrednost v tuji valuti pravilno prisodili v tolarjih. Tudi obresti sta pravilno prisodili, saj tožnik ni zahteval pogodbenih obresti, temveč zakonske zamudne obresti, ki po 277. členu ZOR tečejo od dneva, ko je toženec zamudil z izpolnitvijo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve v reviziji
Revizija v uvodu le povzema (pa še to le deloma), besedilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni upoštevano revizijsko uveljavljanje te bistvene kršitve ZPP. Revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej opredeljeno navedeni (371. člen ZPP). Tak preizkus pa v obravnavanem primeru ni bil mogoč. Le z delnim prepisom zakonskega besedila namreč toženec za zatrjevano kršitev ni navedel nobenega konkretnega razloga. Prav tako ni navedel, kateri razlogi so v nasprotju z listinami in katerimi, pa tudi trditve, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, ki imajo za posledico njeno nerazumljivost, ni z ničimer pojasnil.
Ker je denacionalizacija vračanje podržavljenega premoženja, ne pa presoja zakonitosti aktov o podržavljenju in ker je odločba o ugotovitvi podržavljenega premoženja javna listina, se šteje za verodostojno to, kar je v njej navedeno, zato dokazovanje tega, kar je v taki odločbi navedeno, ni potrebno. Za izpodbijanje vsebine javnih listin pa se uporabljajo določbe ZUP, vendar tega izpodbijanja ni mogoče uveljavljati v denacionalizacijskem postopku.
zaščita kmetije - določitev pogojev - lastninsko stanje - sprememba lastništva na kmetiji
Lastninsko stanje je eden izmed pogojev, ki odločilno vpliva na vprašanje zaščitenosti kmetije. Zato je sprememba lastniškega stanja pred izdajo prvostopne odločbe pomembna okoliščina, ki lahko vpliva na odločitev o zaščiti kmetije.
začasna odredba - odločanje o predlogu - procesne predpostavke
Sodišče prve stopnje mora pred odločanjem o predlagani začasni odredbi ugotoviti, ali so podane procesne predpostavke: ali je vložena tožba, zoper kateri akt oz. dejanje ter opraviti predhodni preizkus tožbe.